Izhodišča za razpravo so uvodoma predstavili dr. Mojca Juriševič, vodja podskupine za zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, Melita Jakelj, Zavod za šolstvo, mag. Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik in vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol Ljubljane, mag. Barbara Stožir Turk, Osnovna šola Solkan, dr. Mitja Kranjc, starš nadarjenega učenca in bivši nadarjeni učenec, Jožef Školč, glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ter Mišela Mavrič, namestnica vodje Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Dr. Mojca Juriševič je predstavila obstoječe ukrepe in rešitve, ki v Sloveniji obstajajo na področju vzgoje in izobraževanja nadarjenih. Ob tem je poudarila, da na tem področju nimamo sistematičnega in premišljenega pristopa in da imamo v Sloveniji do otrok in mladostnikov, ki imajo izjemne potenciale, mačehovski odnos. Predstavila je tudi pregled realizacije rešitev iz Bele knjige 2011 ter predloge ukrepov na tem področju.

Melita Jakelj je predstavila poskus „Uvajanje posodobljenega koncepta prepoznavanja in vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi“. Poskus traja dve šolski leti (2022/23 in 2023/24), vanj pa je vključenih 27 vzgojno-izobraževalnih zavodov (devet vrtcev, devet osnovnih šol, devet srednjih šol), ki so enakomerno razpršeni po vseh organizacijskih enotah Zavoda za šolstvo. Kot je dejala, šole (še posebej osnovne) dobro delajo z nadarjenimi v praksi, manjka pa sistemske usklajenosti in medsebojne povezanosti. Med drugimi je predstavila novosti, ki jih prinaša posodobljen koncept dela z nadarjenimi, cilje ter prve ugotovitve poskusa.

Mag. Mateja Urbančič Jelovšek je predstavila potek dela z nadarjenimi otroki v osnovnih šolah v praksi ter predloge ravnateljev o potrebnih spremembah na področju dela z nadarjenimi učenci. Med drugim je poudarila, da je zakonodaja na tem področju zelo ohlapna in ne zahteva vsega, kar na osnovnih šolah izvajajo. V praksi ugotavljajo, da je velik delež učencev, ki so evidentirani, nato tudi identificiranih v postopku odkrivanja nadarjenosti in postavlja se vprašanje, ali so učitelji res dobro usposobljeni za odkrivanje nadarjenosti učencev.

Mag. Barbara Stožir Turk je predstavila pomen koordinatorstva pri delu z nadarjenimi otroki in mladostniki od vrtca do srednje šole. Kot je dejala, v vrtcih v Sloveniji ne poznamo koordinatorjev za delo z nadarjenimi otroki – ti delujejo le v osnovnih in srednjih šolah. Poudarila je, da si v praksi želijo sistemske urejenosti, saj se šole med seboj zelo razlikujejo glede standardov kakovosti. Želijo si tudi vertikalnega in horizontalnega povezovanja koordinatorjev, ključna pa je podpora ravnateljev.

Dr. Mitja Krajnc je predstavil pogled starša nadarjenega učenca ter bivšega nadarjenega učenca na delo z nadarjenimi učenci v slovenski osnovni šoli ter predloge ukrepov na področju dela z nadarjenimi učenci.

Jožef Školč je predstavil področje priprave in izvedbe šolskih tekmovanj. Med drugim je poudaril ključno vlogo mentorjev v šolah. V okviru programov Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je lani delovalo okoli 6.400 mentorjev, ki so kot učitelji zaposleni na šolah. Na tekmovanjih pod okriljem ZOTKS tekmuje med 50.000 in 55.000 otrok na leto. Predstavil je tudi potek priprav slovenskih dijakov na mednarodne olimpijade iz znanja, ki jih organizirajo skupaj z Društvom matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) ter opozoril na pomanjkanje sistemskega financiranja na tem področju.

Mišela Mavrič je med drugim poudarila, da so na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI) skupaj z ministrstvom za delo opredelili selekcijska tekmovanja, ki bodo štela tudi za točkovanje za Zoisove štipendije. Izrazila je upanje, da bo v bližnji prihodnosti sprejeta nacionalna strategija na področju nadarjenih in pričakovanje, da bi glede tega tudi delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja podala nekaj usmeritev. Povedala je, da je sofinanciranje udeležbe na mednarodnih tekmovanjih iz znanja trenutno v pristojnosti ministrstva za delo, bo pa to leta 2025 to prešlo pod pristojnost MVI in ministrstva za visoko šolstvo.

V razpravi je bil med drugim izpostavljen pomen ustreznega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za delo z nadarjenimi otroki, saj trenutno ni posebnih izobraževalnih programov na tem področju. Potrebno bi bilo poenotiti kriterije in definicijo nadarjenih, saj trenutno prihaja do velikih razlik med šolami in v nekaterih šolah nadarjeni predstavljajo tudi do 30 odstotkov celotne generacije. Sogovorniki so izpostavili tudi pomembno vlogo mentorjev, ki bi lahko prihajali tudi od zunaj, saj strokovni delavci na šolah pogosto nimajo ustreznih znanj in veščin, hkrati pa je to lahko pozitivno tudi z vidika motivacije nadarjenih, saj ti pogosto v praksi niso zainteresirani za vključevanje v dodatne dejavnosti. Izpostavili pa so tudi potrebo po zagotovitvi ustreznega sistemskega financiranja za ta namen ter spremembi miselnosti, da ukvarjanje z nadarjenimi pomeni elitizem.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena 5. decembra 2023, ko bo razprava na temo vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, delovna skupina pa organizira 28. novembra na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem tudi javno predstavitev mnenj o kariernem razvoju in pomanjkanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.