Dogodek, ki se je odvil 25. septembra 2023 na ljubljanski Pedagoški fakulteti, je bila namenjen razpravi o varnem in spodbudnem učnem okolju za optimalen razvoj posameznika. Na srečanju so strokovnjaki predstavili svoje poglede, še posebej pa konkretne izkušnje in predloge za sistemske rešitve iz pedagoške prakse vrtcev in šol. Vse z namenom, da bi bili strateški cilji in ukrepi, ki jih bo skupina predlagala, optimalno naravnani za vse otroke, učence in dijake, pa tudi za vse pedagoške, svetovalne in vodstvene delavce v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je v svojem nagovoru poudaril, da je varno in spodbudno učno okolje nepogrešljiv del vzgoje in izobraževanja in pomemben za dolgoročni uspeh vseh učencev in dijakov. »Kakovostno izobraževanje sloni na strokovnih delavcih, ki učencem nudijo priložnosti, da razvijajo svoje potenciale,« je dejal minister in dodal, da je sprejetost in vključenost v šoli, oddelku in razredu ključna tudi za dobre odnose. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo snovalci nacionalnega programa pri oblikovanju dokumenta smiselno upoštevali predstavljene predloge in stališča različnih strokovnjakov in deležnikov na področju vzgoje in izobraževanja.

Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma poudaril, da je cilj delovne skupine opraviti temeljit razmislek o našem vzgojno-izobraževalnem sistemu, hkrati pa pripraviti predlog nadaljnjega razvoja sistema, ki bo imel natančno določene cilje vzgoje in izobraževanja v Sloveniji in tudi opisane akcijske načrte, ki jih bo potrebno pripraviti za uspešno implementacijo zastavljenih ciljev. Kot je dejal, prehajamo v zadnjo tretjino delovanja delovne skupine, zato se bodo jeseni zvrstili različni posveti oz. javne predstavitve mnenj, katerih namen je slišati predloge praktikov in strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem vzgoje in izobraževanja.

Poudaril je, da je delovna skupina postavila varno in spodbudno učno okolje kot temelj svojega delovanja, saj lahko o drugih ciljih vzgoje in izobraževanja razmišljamo šele takrat, ko se otroci, učenci in dijaki v vzgojno-izobraževalni ustanovi počutijo varne in sprejete, ne glede na njihove osebne okoliščine. Ob tem pa ne smemo pozabiti na strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. »Danes se bolj kot kadarkoli zavedamo, da smo pri razmišljanju o varnem in spodbudnem okolju zanemarjali zaposlene v vzgoji in izobraževanju. Verjetno je to tudi eden od razlogov, da se soočamo s trenutnim pomanjkanjem učiteljev in drugih strokovnih delavcev,« je dejal dr. Vogrinc in dodal, da se morajo tudi pedagoški delavci na delovnem mestu počutiti varne in imeti možnosti za svoj strokovni razvoj, hkrati pa morajo imeti občutek, da je njihovo delo v družbi cenjeno in tudi ustrezno finančno ovrednoteno. V svojem nagovoru je dr. Vogrinc med drugim še dejal, da v današnji javni razpravi ne izpostavljamo nobene posebne skupine, ampak naslavljamo vsakega posameznika, ki vstopa v naš vzgojno-izobraževalni sistem, ki mora delovati kot celota, kot vključujoča skupnost in ki gradi sodelovanje na različnosti.

Vodja Odbora Državnega zbora za vzgojo, izobraževanje in mladino, dr. Mirjam Bon Klanjšek, je med drugim poudarila, da je zagotavljanje varnega in spodbudnega učnega okolja v skladu s slovensko zakonodajo eden od temeljnih ciljev vzgoje in izobraževanja. »Varno in spodbudno okolje potrebujemo vsi, še posebej pa otroci in mladostniki, ki se učijo sobivati in živeti v skupnosti ob spoštovanju različnosti,« je dejala in izrazila zadovoljstvo, da bo na dogodku možno slišati predstavnike različnih strok, praktike in predstavnike različnih javnosti, saj je za iskanje najbolj optimalnih rešitev potrebno sodelovanje vseh.

Vodja delovne podskupine, ki je vsebinsko zasnovala dogodek, dr. Mojca Juriševič, je povedala, da so pri delu njihove podskupine, ki se ukvarja s področjem varnega in spodbudnega učnega okolja, izhajali iz opredelitve, da je varno in spodbudno učno okolje temelj za kakovostno odraščanje, učenje in življenje nasploh ter da je to tudi ključno izhodišče za pripravo nacionalnega programa. Pri oblikovanju izhodišč so v njihovi podskupini doslej oblikovali tri sklope predvidenih strateških ciljev, s katerimi bi naslovili to področje, in sicer celostni razvoj, inkluzivne skupnosti in ustvarjalna klima. Tudi na podlagi predstavljenih stališč in predlogov na tem dogodku bo podskupina poskušala čim bolj optimizirati strateške ukrepe, s katerimi bodo naslovili cilje za to področje v okviru nacionalnega programa. Poudarila je, da je njihov splošen cilj na tem področju, da s se konkretnimi ravnanji, z uresničljivimi strateškimi cilji in jasno vizijo promovira zdravo življenje v skupnosti, dobre medsebojne odnose, kakovostno učenje in prožno znanje  za izzive sedanjosti in prihodnosti, pri čemer so poudarili okrepitev vzgojnega delovanja vrtcev in šol s poudarkom na krepitvi zmožnosti sodelovanja, vključujočega sobivanja, solidarnosti in empatije ob upoštevanju raznolikosti.

Svoje mnenje je predstavilo 32 govork in govorcev iz različnih institucij, med drugim z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za kulturo, Državnega zbora, Zavoda RS za šolstvo, Državnega izpitnega centra, Pedagoške fakultete UL, Pedagoške fakultete UM, Filozofske fakultete UL, Fakultete za šport UL, Pedagoškega inštituta, Dijaške organizacije Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije, Urada RS za mladino, vrtca Mavrica Brežice, vrtca Jelka Ljubljana, OŠ Škofljica, OŠ Solkan, Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, Centra Janeza Levca v Ljubljani, zavoda CIRIUS Kamnik, Zveze prijateljev mladine ter zavoda Bunker.