Namen javne predstavitve je bil opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o predvidenih ciljih in ukrepih zapisanih v osnutku predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033.

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Darjo Felda je uvodoma poudaril, da se družba in svet hitro spreminjata in temu mora slediti sistem vzgoje in izobraževanja. Oblikovanje delovne skupine je bil že v začetku tega vladnega mandata zastavljen kot eden od pomembnejših korakov cilja celovite prenove sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, ki je tudi ena od prioritet vlade dr. Roberta Goloba. Ob tem se uresničuje tudi koalicijski dogovor o strokovni razpravi glede vsebin nadgradnje sistema v smeri družbenih in tehnoloških sprememb ter zaveza, da se bo prenova snovala s strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja, vzgojitelji, učitelji in ravnatelji.

V nadaljevanju je dr. Janez Vogrinc, vodja Delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033, skupaj z vodji podskupin predstavil glavne rešitve osnutka predloga nacionalnega programa. Kot je poudaril dr. Vogrinc, gre za osnutek predloga nacionalnega programa, saj so v mesecu marcu in aprilu predvidena še različna regijska srečanja in javne predstavitve, na osnovi katerih se predvideva še dopolnitev osnutka.

V javni razpravi je nato svoje mnenje predstavilo 25 govork in govorcev, ki so prišli iz različnih institucij, in sicer z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zveze srednjih šol in dijaških domov, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, Združenja Esperanto Slovenije, Olimpijskega komiteja Slovenije, Strokovnega kolegija za pediatrijo, Združenja waldorfskih organizacij Slovenije, Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Zveze aktivov staršev Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljanu, Gimnazije Slovenske Konjice, Združenja katoliških pedagogov Slovenije, Andragoškega centra Slovenije, Univerze v Mariboru, Združenja zasebnih vrtcev Slovenije, Skupnosti vrtcev Slovenije, Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije ter poslanske skupine Nova Slovenija.

Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je ob koncu razprave podal še nekaj splošnih komentarjev na podana mnenja v javni predstavitvi mnenj. Med drugim je dejal, da osnovne šole s posebnim programom v dokumentu res niso posebej naslovljene, je pa veliko rešitev v drugih delih dokumenta, ki veljajo tudi za njih. V mesecu marcu bo opravljena tudi razprava o dijaških domovih in na tej podlagi bo narejen tudi premislek, ali so na tem področju potrebne kakšne sistemske spremembe, ki bi jih bilo potrebno nasloviti v dokumentu. Poudaril je še, da predlagan dokument govori o sistemskih spremembah in ne o kurikularni prenovi, ki je sicer povezan, a ločen proces. Glede zasebnih vzgojno-izobraževalnih zavodov je dr. Vogrinc še poudaril, da ti z drugačnimi pedagoškimi pristopi predstavljajo pluralnost in dopolnitev slovenskega javnega vzgojno-izobraževalnega sistema. Potrebno pa je ločiti med zasebnimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih in tistimi, ki ne, saj gre za razlikovanje tako z vsebinskega vidika kot z vidika zagotavljanja pluralnosti.