Dogodek, ki se je odvil 26. oktobra 2023 na ljubljanski Pedagoški fakulteti, je bil namenjen razpravi o vrtcih in razvoju predšolske vzgoje v Sloveniji. Na srečanju so strokovnjaki predstavili svoje poglede, še posebej pa konkretne izkušnje in predloge za sistemske rešitve iz pedagoške prakse vrtcev. Z organiziranjem tovrstnih javnih predstavitev strokovnih stališč in predlogov želi delovna skupina pridobiti čim širši spekter strokovnih pogledov in stališč pri naslavljanju strateških ciljev in ukrepov nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033.

Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič je v svojem nagovoru uvodoma predstavila nekaj podatkov o sistemu predšolske vzgoje v Sloveniji. Ob tem je poudarila, da se kljub padanju rojstev in posledično manjšega vpisa v vrtce po drugi strani spreminjajo potrebe, ki jih med drugim narekuje npr. povečano število otrok s posebnimi potrebami v vrtcih. Za odgovarjanje na te potrebe imamo v Sloveniji med drugim razvejano mrežo oddelkov prilagojenega programa. V šolskem letu 2023/24 tako deluje 76 razvojnih oddelkov v 55 vrtcih in 40 občinah. V svojem nagovoru je državna sekretarka izpostavila tudi pomen dobrega sodelovanja med vrtci in starši. Kot je dejala, so zaradi družbenih sprememb in zahtev sodobnega časa starši lahko nekoliko odtujeni od svoje primarne vzgojne vloge in vrtci imajo tukaj pomembno vlogo, da jim pomagajo pri vzgoji njihovih otrok.

Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je uvodoma poudaril, da imamo v Sloveniji po številnih kazalnikih relativno dobro organizirano predšolsko vzgojo, tako z vidika deleža vključenosti otrok v vrtce, kot z vidika kakovosti programov. Dejal je, da veseli podatek, da se je delež vključenosti otrok v prvem starostnem obdobju v zadnjih desetih letih povečal za 15 odstotnih točk, v drugem starostnem obdobju pa za približno pet odstotnih točk. Primerjava po posameznih statističnih regijah Slovenije pokaže na precejšnja odstopanja vključenosti otrok v vrtce, pri čemer v pozitivno smer odstopata Osrednjeslovenska in Savinjska regija, v negativno smer pa Obalno-kraška regija. Ob tem je opozoril na pomen socialnoekonomskega statusa družine pri vključenosti otroka v vrtec. Vključenost otrok v vrtec iz družin z visokim socialnoekonomskim statusom je namreč višja za kar 10 odstotnih točk v primerjavi z otroci z nizkim socialnoekonomskim statusom. Po besedah dr. Vogrinca imamo v vrtcih zaposlen dober pedagoški kader, ki je v povprečju tudi nekoliko mlajši v primerjavi s kadrom v osnovnem in srednjem šolstvu, kar zagotavlja, da se ob stabilnem vpisu v visokošolski študijski program predšolske vzgoje in stabilnem deležu diplomantov tega programa, še ni potrebno ukvarjati s takšnim pomanjkanjem pedagoškega kadra, kot to velja za osnovno in srednjo šolo.

V svojem nagovoru se je dr. Vogrinc dotaknil tudi nekaterih odprtih vprašanj na področju predšolske vzgoje, kot je vprašanje financiranja predšolske vzgoje s strani države, plač v zaposlenih v vrtcu, število otrok na zaposlenega strokovnega delavca ter prostorski pogoji in velikost vrtca.

Svoje mnenje je skupaj predstavilo 22 govork in govorcev iz različnih institucij, med drugim z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Zavoda RS za šolstvo, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Vrtca Škofja Loka, Vrtca Mavrica Brežice, Vrtca Trbovlje, Vrtca Znajček, Aktiva ljubljanskih svetovalnih delavk vrtca, Združenja direktorjev zasebnih vrtcev Slovenije, Združenja zasebnih vrtcev Slovenije ter podjetja PiBiP .

V javni predstavitvi mnenj smo slišali različne poglede na izzive sistema predšolske vzgoje v Sloveniji. Da je potrebno dvigniti stopnjo zahtevane izobrazbe za vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, da naj plače strokovnih delavcev v vrtcu prevzame država ter da se naj ukine fleksibilni normativ, ki omogoča odstopanje od normativa predpisane igralne površine najmanj 3 m2 na otroka, je bilo med drugim izpostavljeno s strani govork in govorcev. Dotaknili pa so se med drugim tudi vloge zasebnih vrtcev, merjenja kakovosti dela v vrtcih, zagotavljanja ustreznega prehoda iz vrtca v osnovno šolo ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v vrtcih, tako z vidika kadrov kot organizacijske strukture.

Delovna skupina načrtuje do konca leta med drugim organizirati še javne predstavitve mnenj na temo bralne pismenosti, pomanjkanja kadrov v šolstvu ter gimnazijskega izobraževanja.