Uvodoma je članica delovne skupine in predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol, Radmila Bikić Magdič, predstavila predloge sistemskih rešitev za glasbeno izobraževanje, ki naj bodo naslovljeni v nacionalnem programu. Med drugim je poudarila pomen ohranitve obstoječega sistema glasbenega izobraževanja po celotni vertikali in njegovega financiranja iz javnih sredstev, ob potrebi po uvedbi novih predmetov znotraj obstoječih programov glasbenega in plesnega izobraževanja ter posodobitvi učnih načrtov. Med predlogi je med drugim izpostavila tudi potrebo po prenovi sistema opravljanja splošne mature na umetniških gimnazijah glasbene in plesne smeri, in sicer v smeri, da bi izbirni predmet glasba/ples splošne mature na umetniških gimnazijah glasbene in plesne smeri po novem zajemal dva predmeta, saj jih trenutno zajema pet, kar predstavlja trikrat večje število ur pouka pri tem predmetu kot to velja za ostale izbirne ali obvezne predmete na maturi.

V razpravi o glasbenem izobraževanju je med drugim bilo naslovljeno vprašanje vključevanja otrok s posebnimi potrebami v glasbeno izobraževanje. Ti so že zdaj vključeni vanj, vprašanje pa je, do katere stopnje so lahko uspešno vključeni v trenutno obstoječih programih. Trenutno za to tudi nimamo ustrezno usposobljenega kadra, je bilo povedano. Je pa glede vključevanja otrok s posebnimi potrebami v glasbeno šolstvo bila nedavno imenovana delovna skupina, ki bo predstavila smernice na tem področju, zato posebnega predloga na to temo za nacionalni program ni bilo pripravljenega.

Glede predloga, ki je bil izpostavljen na regijskih posvetih, da bi se glasbeno izobraževanje omogočilo tudi otrokom od 3. leta starosti dalje in da število orkestrov ne bi bilo omejeno s številom oddelkov, je Radmila Bikić Magdič pojasnila, da je število orkestrov že urejeno z zadnjo spremembo pravilnika o normativih v glasbenih šolah. Glede vključevanja otrok od 3. leta starosti dalje pa je dejala, da je problem predvsem v zagotavljanju zadostnega strokovnega kadra, saj je s tem že problem pri petletnikih, pri triletnikih, kjer je potrebna še dodatna pozornost, pa si je to težko predstavljati. Bi pa uvedba novih predmetov znotraj obstoječih programov glasbenega in plesnega izobraževanja lahko naslovila to vprašanje. V razpravi je bilo med drugim poudarjeno tudi, da je v nacionalnem programu potrebno prepoznati vlogo tudi drugih področij umetnosti, ki so premalo prepoznana in naslavljanje glasbenega izobraževanja v nacionalnem programu ne sme iti na račun ostalih področij umetnosti. Ko govorimo o kulturno-umetnostni vzgoji, govorimo o vseh področjih umetnosti.

Sledila je predstavitev predlogov za nacionalni program na temo dijaških domov. Dragan Kojić, predsednik Skupnosti dijaških domov Slovenije, je med drugim izpostavil, da kot ključno področje v nacionalnem programu pripoznava krepitev vzgojnega delovanja vrtcev, šol in dijaških domov. Mojca Bekš iz Dijaškega doma Bežigrad je med drugim dejala, da je nujno potrebno posodobiti vzgojni program za dijaške domove, pogrešajo pa tudi Zakon o dijaških domovih. Trenutno delovanje dijaških domov namreč urejata Zakon o gimnazijah in Zakon o strokovnem in poklicnem izobraževanju. Po njenih besedah bi bilo potrebno pri usposabljanju vzgojiteljev dijaških domov na pedagoški fakulteti uvesti predmet o delu v dijaških domovih, potrebno pa bi bilo tudi spremeniti normative in standarde glede velikosti vzgojne skupine in pogojev bivanja za dijake.

V razpravi je bilo med drugim izpostavljena potreba po posodobitvi vzgojnega programa za dijaške domove v skladu s sodobnimi izzivi, saj je bil program sprejet leta 2011. Ob tem je bilo poudarjeno, da je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem prostoru kar nekaj različnih vzgojnih programov, zato pri naslavljanju vzgojnega delovanja ne smemo pozabiti na celotno širino vseh vzgojnih programov. V razpravi je bilo slišati tudi predlog, da bi v študij za pedagoške poklice bilo potrebno umestiti program domske pedagogike. Vodja delovne skupine dr. Janez Vogrinc je povedal, da se v nacionalni program lahko zapiše, da je potrebno izobraževanje s področja domske pedagogike, ne bi pa navajali potrebe izrecno po študijskem programu in fakultete, ki bi to izvajala.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena v torek, 28. maja 2024.