Izhodišča za razpravo so uvodoma predstavili Anton Baloh, ravnatelj Osnovne šole Vojke Šmuc Izola, dr. Stanka Preskar, Zavod za šolstvo in članica delovne skupine, Maša Bizovičar, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ter dr. Mojca Štraus, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in članica delovne skupine.  

Anton Baloh je uvodoma predstavil kratek pregled projektnih aktivnosti na področju vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja ter bolj podrobneje rezultate projekta »Izzivi medkulturnega sobivanja 2016-2021«, skupaj s priporočili in predlogi sprememb. Kot je povedal, so bili med letoma 2008 - 2021 v Sloveniji izvedeni trije projekti na tem področju. Poudaril je, da imamo v Sloveniji dobro zasnovan in inkluziven sistem vključevanja priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja, ki gre v pravo smer, ga pa je možno še nadgraditi.

Dr. Stanka Preskar je v svoji predstavitvi med drugim predstavila temeljne podlage in projekte na področju vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Izpostavila je tudi izzive, ki jih zaznajo ravnatelji in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju pri vključevanju otrok priseljencev.

Maša Bizovičar je predstavila nacionalne podatke o vključenih otrocih priseljencih v sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Podatki kažejo na strmo povečanje števila otrok priseljencev v vrtcih in osnovnih šolah v zadnjih 10 letih, ne pa tudi v srednjih šolah, kjer je bilo povečanje v istem obdobju bolj zmerno. Predstavila pa je tudi cilje in ukrepe na področju vključevanja priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, ki jih predvideva na vladi sprejeta Strategija vključevanja tujcev, ki niso državljani Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

Dr. Mojca Štraus je predstavila najnovejše rezultate mednarodne raziskave Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (angleško Programme for International Student Assessment - PISA). Rezultati kažejo na splošen upad slovenskih dijakinj in dijakov tako pri matematični, kot tudi pri bralni in naravoslovni pismenosti. Povprečna dosežka iz matematike in naravoslovja se še vedno umeščata nad povprečje držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško The Organization for Economic Cooperation and Development – OECD), dosežek iz bralne pismenosti pa je, podobno kot v letih 2009 in 2012, pod povprečjem držav članic OECD. Med drugim je izpostavila, da je v Sloveniji razkorak v povprečnem dosežku na preizkusu iz matematične in bralne pismenosti PISA med dijaki in dijakinjami s statusom priseljenca in tistimi, ki o tem statusu niso poročali, nekoliko višji kot to velja v povprečju za države OECD (v prid večinske populacije). Po upoštevanju socialno-ekonomskega statusa dijaka oz. dijakinje in jezika, ki ga ta govori doma, pa razlika v dosežkih med obema populacijama v Sloveniji ni statistično značilna.

V razpravi je bilo med drugim izpostavljeno, da se je slovenski šolski sistem dokaj hitro odzval na izzive na področju vključevanja otrok priseljencev z vpeljavo nekaterih sistemskih rešitev, potreben pa je medresorski pristop, za katerega v preteklosti ni bilo veliko posluha. Kljub vzpostavljenim določenim sistemskim rešitvam na tem področju pa obstajajo tudi določene težave pri njihovi implementaciji. Glede nadaljnjega razvoja vključevanja otrok priseljencev v sistem vzgoje in izobraževanje se je potrebno odločiti glede dveh ključnih usmeritev, in sicer, ali se otroci, katerih materni jezik ni slovenski in ne znajo slovenskega jezika, vključujejo v dopolnilno izobraževanje začetnega pouka slovenskega (oziroma učnega) jezika obvezno ali prostovoljno ter ali se to organizira okviru rednega pouka ali izven njega. Potrebno pa je ustrezno opolnomočiti tudi strokovne delavce, da se bodo pri delu z otroki priseljenci znali strokovno in avtonomno odločati. Zato se pripravlja tudi koncept dela z otroki priseljenci, ki bo v pomoč strokovnim delavcem, kako to v praksi izvesti.

Naslednja seja delovne skupine je predvidena 21. decembra 2023, kjer bodo predstavljeni predlogi rešitev za nacionalni program na področju zagotavljanja in ugotavljanja kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja, delovna skupina pa organizira 18. decembra na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani tudi javno predstavitev mnenj o gimnazijskem izobraževanju.