Varnost je nujna za delovanje ostalih podsistemov družbe. Zdravstvo, šolstvo, mobilnost po državi … lahko delujejo le ob izpolnjeni predpostavki varnosti. Tega se zavemo šele, ko se mehurček varnosti razblini. Varnostnim grožnjam se tudi v Sloveniji ne moremo izogniti, s prihodom sodobnih tehnologij pa se le-te spreminjajo in na to se mora odzivati tudi varnostno-obrambni sistem.
Slovenija varnost opredeljuje celostno, zato so v proračunu izdatna sredstva namenjena ostalim podsistemom, v proračunu za leto 2021 sredstva za investicije v Slovensko vojsko predstavljajo zgolj približno 1 %.

S sprejetim Zakonom o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026 za najnujnejšo modernizacijo namenjamo 780 milijonov evrov. Seveda pa ne naenkrat, gre za skupno vsoto v naslednjih šestih letih. Prihodnje leto, 2021, je za investicije namenjenih 100 mio. €, ravno tako načrtujemo v 2022. Zakon potrebujemo zaradi stabilnega financiranja, saj tovrstni nakupi ne morejo biti izvedeni v kratkem času, temveč gre za daljše časovno obdobje, v katerem je nujno predvidevati nakupe in financiranje le-teh.

Večina držav članic EU kot odgovor na spremembe mednarodnih odnosov in varnostnega okolja zvišuje svoje obrambne izdatke. Brez zavezništva NATO bi bile stroški za varnost in obrambo še bistveno višji, zavezništvo pomeni tudi dogovor, kdo bo krepil katere zmogljivosti, da vsem ni treba vseh. Vseeno pa mora Slovenija svojo kredibilnost izkazati tudi z ustrezno opremljeno vojsko. Naša zaveza je, da bo Slovenija za obrambo in varnost namenila 2 % BDP. Nevtralnost države pomeni, da mora le še več vlagati v svoje vojaške sile, kar je razvidno tudi iz primerov Švedske, Švice in Avstrije.

Slovenija s svojim delovanjem na mednarodnih operacijah in misijah (MOM) tvorno prispeva k miru in varnosti v mednarodnih skupnosti. Na ta način republika Slovenija sorazmerno prevzema svoj del nalog v okviru mednarodno sprejetih zavez. Slovenski kontingenti so na MOM med partnerskimi in zavezniškimi državami zelo cenjeni.