Skoči do osrednje vsebine

Razvojna sredstva za gospodarstvo, turizem in šport

Z razvojnimi spodbudami želimo dvigniti produktivnosti slovenskega gospodarstva v smeri zelenega in digitalnega prehoda ter omogočiti enakomeren razvoj slovenskih regij. Z javnimi razpisi in drugimi oblikami dodeljevanja finančnih spodbud naslavljamo področja turizma, investicij, raziskav in razvoja, digitalizacije, podpornega okolja za podjetništvo ter seveda področje soočanja z energetsko krizo.

Načrt razvojnih spodbud 2024

Predstavitev razvojnih spodbud za leto 2024

Novinarska konferenca predstavitvi letošnjih razvojnih spodbud

Predstavitev Načrta razvojnih spodbud za leto 2024

Ministrstvo z načrtovanim vlaganjem razvojnih sredstev nadaljuje s krepitvijo konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskega gospodarstva. Temu bodo namenjeni številni ukrepi. V načrtu je ministrstvo zajelo ukrepe, ki so letos ponujeni na novo – v smislu na novo vzpostavljenih storitev podpornega okolja, dostopnih od leta 2024 dalje, ali pa novih finančnih spodbud, kjer lahko podjetja načrtujejo oddajo vlog za sofinanciranje projektov v letošnjem letu.

V spodnji preglednici je predstavljen načrt finančnih spodbud ministrstva po področjih.

Razvojne spodbude ministrstva glede na naložbena področja v letu 2024

Pregled finančnih spodbud po področjih

Finančni viri

Finančne vire za pripravo javnih razpisov, pozivov in drugih načinov podpore izvedbe projektov Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport zagotavlja iz različnih virov financiranja.

Proračunska oziroma integralna sredstva

Ko govorimo o proračunskih oziroma integralnih sredstvih, mislimo na sredstva, ki jih za določen namen zagotavljamo iz vladnega proračuna. Gre torej za finančna sredstva, ki jih država ali javna institucija nameni za (so)financiranje različnih programov, storitev in projektov.

Preko državnega proračuna se v Slovenijo pretakajo tudi sredstva EU. V praksi to pomeni, da Republika Slovenija izdatke, ki so upravičeni do evropskega sofinanciranja, zalaga iz državnega proračuna. Ko ta sredstva dejansko tudi prejme iz proračuna EU, se ta povrnejo v državni proračun v obliki povračil evropskih sredstev.

Evropska kohezijska politika 2021–2027 

Evropska kohezijska politika je glavni dolgoročni naložbeni ukrep EU. Prispeva h krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne povezanosti v EU, odpravlja neravnovesja med državami in regijami ter uresničuje politične prednostne naloge Unije.

Kohezijsko politiko izvaja več skladov. Ministrstvo za gospodarstvo turizem in šport (v nadaljevanju ministrstvo) sodeluje pri treh skladih.

Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki vlaga v socialni in gospodarski razvoj vseh regij in mest EU Slovenija prejme 1599,79 milijona evrov, od tega 422,9 milijona evrov za Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Iz Evropskega socialnega sklada plus, ki podpira delovna mesta ter ustvarja pravično in socialno vključujočo družbo v EU, Slovenija prejme 635,97 milijona evrov, od tega 17,3 milijona evrov za ministrstvo.

Iz Sklada za pravični prehod, ki podpira regije, ki jih je prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel (v Sloveniji sta to premogovniški regiji Zasavje in Savinsko-Šaleška regija), Slovenija prejme 258,72 milijona evrov, od tega je za ministrstvo predvidenih 83,1 milijona evrov.

Slovenija ima na voljo tudi sredstva Kohezijskega sklada, za namene vlaganja v okolje in promet v vrednosti 718,19 milijonov evrov, ministrstvo s temi sredstvi zaradi vsebine, ki ne sodi pod upravljanje ministrstva ne upravlja.

Načrt za okrevanje in odpornost

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program, sestavljen iz reform in naložb, katerih namen je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19 v Sloveniji.

Z načrtovanimi ukrepi se bo do leta 2026 podprlo dolgoročno trajnostno rast in naslovili izzive zelenega ter digitalnega prehoda. Ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij ter podpiranje malih in srednjih podjetij bodo posledično spodbili podjetništvo, konkurenčnost, industrializacijo podjetij. Poudarek je tudi na izboljšanju dostopa do splošnega, poklicnega in visokošolskega izobraževanja kot tudi samo izboljšanje kakovosti le-tega.

Iz sklada Mehanizma za okrevanje in odpornost je bilo gospodarstvu na voljo več kot 315 milijonov evrov.

Kohezijska politika 2014–2020 

Kohezijska ovojnica za Slovenijo je za obdobje 20142020 znašala 3,3 milijarde evrov sredstev, ministrstvo je v tem času trgu ponudilo več kot 966 milijonov evrov (vključno z obveznim slovenskim prispevkom).

Kohezijska politika EU 2014–2020 je bila namenjena vsem regijam in mestom v EU za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Večji del sredstev je bil usmerjen k manj razvitim evropskim državam in regijam, z namenom, da bi čim prej dohitele ostale ter da bi se posledično zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja.

Slovenija je v obdobju 2014–2020 v največji meri upoštevala uresničevanje Strategije EU 2020 in je bila prednostno usmerjena v štiri ključna področja za gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest, to so:

  • raziskave in inovacije,
  • informacijske in komunikacijske tehnologije,
  • povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij,
  • podpora za prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika.

Finančni inštrumenti

Finančni inštrumenti so ukrepi s katerimi se podjetjem, samostojnim podjetnikom in drugim organizacijam dodelijo finančna sredstva z namenom zagotavljanja hitrejšega in ugodnejšega dostopa do virov financiranja. Izvajajo se v obliki kreditov, garancij, lastniškega kapitala in tako imenovanega lastniškega kapitala, ki jih finančne institucije posredujejo prejemnikom, to je podjetjem. Končnim prejemnikom finančni instrumenti omogočajo tako z vidika kapitala, nižjih obrestnih mer, daljših ročnosti, manjših zahtev po zavarovanjih (ali brez zavarovanj) in daljših moratorijev.

Finančne instrumente v Sloveniji izvajamo dvostopenjsko preko Sklada skladov oziroma SID Banke, kot upravljalca Sklada skladov.

Primeri dobrih praks

  • Najboljših 22 v 2022

    Z biltenom Najboljših 22 v 2022 tako predstavljamo uspešne projekte, ki so jih podjetja ali konzorciji podjetij s finančno pomočjo ministrstva in ostalih izvajalskih institucij zaključila do konca leta 2022. Izpostavljamo tiste projekte, katerih izvedba je ocenjena kot izstopajoče kvalitetna. Verjamem, da je pomembno, da se dobre zgodbe predstavijo javnosti, saj s postavljenim zgledom lahko tudi druga podjetja spodbudimo, da pogumno stopijo na pot napredka.
    Brošure, publikacije

Program izvajanja finančnih spodbud do leta 2020

  • Program izvajanja finančnih spodbud Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport 2015-2020

    Namen Programa finančnih spodbud je povezati finančne spodbude ministrstva, jih osredotočiti na ključne razvojne cilje in s tem dosegati sinergije pri spodbujanju razvoja, dolgoročno gospodarsko rast ter novo zaposlovanje. Program finančnih spodbud je instrument večnivojskega teritorialnega upravljanja. Ukrepi programa so usklajen odgovor ministrstva na razvojne izzive države in regij.
    Strategije in programi