Evropska kohezijska politika

Program evropske kohezijske politike 2021 - 2027

Programsko obdobje 2014–2020 je zaključeno. Slovenija je v tem obdobju v celoti izkoristila razpoložljiva evropska kohezijska sredstva. Ob koncu leta 2023 je bilo programsko obdobje zaključeno, do 30. aprila 2024 pa je bilo iz državnega proračuna izplačanih 3,54 milijarde evrov oziroma 106 odstotkov razpoložljivih pravic porabe.

Slovenija je v letu 2023 vstopila v novo programsko obdobje 2021–2027, v katerem ima na voljo približno 3,2 milijarde evrov evropskih kohezijskih sredstev. Sredstva bo mogoče koristiti do konca leta 2029. Program evropske kohezijske politike 2021–2027 je bil v letu 2026 že posodobljen; aktualna različica programa je bila sprejeta 4. marca 2026.

Sredstva so namenjena predvsem podpori zelenemu in digitalnemu prehodu, raziskavam, razvoju in inovacijam, konkurenčnosti gospodarstva, socialni vključenosti, zaposlovanju, izobraževanju in usposabljanju ter trajnostni in pametni mobilnosti. Pomemben del programa predstavljajo tudi teritorialni pristopi in Sklad za pravični prehod, namenjen območjem, ki se soočajo z izzivi prehoda iz premogovniškega gospodarstva.

Slovenija je razdeljena na Kohezijsko regijo Zahodna Slovenija, ki se uvršča med bolj razvite regije, in Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, ki je manj razvita. Zato se med regijama razlikuje tudi stopnja sofinanciranja projektov.

Vlogo organa upravljanja za Program evropske kohezijske politike 2021–2027 opravlja Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, ki usklajuje izvajanje kohezijske politike, spremlja njeno izvajanje ter sodeluje z Evropsko komisijo in drugimi deležniki.

Pri izvajanju programa sodelujejo tudi resorna ministrstva kot posredniška telesa, ki izvajajo naloge, povezane z načrtovanjem ukrepov ter izborom in izvajanjem operacij. Med drugim pripravljajo javne razpise oziroma druge oblike izbora operacij ter spremljajo njihovo izvajanje in porabo sredstev.

Izvajanje programa 2021–2027 je že v polnem teku. Ministrstva kot organ upravljanja in posredniška telesa potrjujejo projekte in objavljajo razpise na različnih področjih. Aktualne informacije o programu, odprtih in načrtovanih razpisih, potrjenih projektih ter črpanju sredstev so objavljene na portalu Evropska sredstva.

Regionalno razvojno približevanje in teritorialni pristopi

Slovenija je razdeljena na dve kohezijski regiji, pri čemer se Kohezijska regija Zahodna Slovenija (KRZS) uvršča med razvite regije, Kohezijska regija Vzhodna Slovenija (KRVS) pa med manj razvite regije. To pomeni različno stopnjo sofinanciranja s strani Evropske unije.

Ker so tudi v KRZS kljub splošni večji razvitosti prisotne velike razlike v stopnji razvitosti med razvojnimi regijami in znotraj njih, bo proračun Republike Slovenije zagotavljal ustrezno višino nacionalnega prispevka, ki bo omogočal upravičencem višje stopnje sofinanciranja projektov v obeh kohezijskih regijah.

Za spodbujanje povezovanja urbanega in podeželskega območja ter zmanjšanje razvojnih razlik so uporabljeni trije teritorialni pristopi. Trajnostni razvoj mest je podprt s pristopom celostne teritorialne naložbe (CTN), lokalni razvoj s pristopom lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), ter regionalni razvoj z mehanizmom dogovori za razvoj regij (DRR).

Ključni izzivi Slovenije, ki jih naslavljamo s sredstvi evropske kohezijske politike:

• pospeševanje rasti produktivnosti,
• pospeševanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo,
• vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijska solidarnost,
• pravičen prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo.

Cilji politik za razvoj Slovenije v programskem obdobju 2021-2027

Slovenija bo v programskem obdobju 2021-2027 zasledovala 6 ciljev politik:

Cilj politike 1: Konkurenčnejša in pametnejša Slovenija

Naložbe usmerjamo v:

• Razvoj in izboljšanje raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij.
• Izkoriščanje prednosti digitalizacije za državljane, podjetja, raziskovalne organizacije in javne organe.
• Krepitev trajnostne rasti in konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP) ter ustvarjanje delovnih mest v MSP, med drugim s produktivnimi naložbami.
• Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijski prehod in podjetništvo.
• Izboljšanje digitalne povezljivosti.
• v okviru cilja politike 1 je na voljo 727 milijonov evrov.

Cilj politike 2: Bolj zelena, nizkoogljična Slovenija

Naložbe usmerjamo v:

• Spodbujanje energijske učinkovitosti in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
• Spodbujanje energije iz obnovljivih virov.
• Razvoj pametnih energetskih sistemov, omrežij in hrambe zunaj vseevropskega energetskega omrežja (TEN-E).
• Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in preprečevanja tveganja nesreč ter odpornosti, ob upoštevanju ekosistemskih pristopov.
• Spodbujanje dostopa do vode in trajnostnega gospodarjenja z vodnimi viri.
• Spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo, gospodarno z viri.
• Izboljšanje varstva in ohranjanja narave ter biotske raznovrstnosti in zelene infrastrukture, tudi v mestnem okolju, in zmanjšanje vseh oblik onesnaževanja.
• Spodbujanje trajnostne mestne mobilnosti v okviru prehoda na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij ogljika.
• V okviru cilja politike 2 je na voljo 793 milijonov evrov.

Cilj politike 3: Bolj povezana Slovenija

Naložbe usmerjamo v:

• Razvoj pametnega, varnega, trajnostnega in intermodalnega omrežja TEN-T, odpornega proti podnebnim spremembam.
• Razvoj in krepitev trajnostne, pametne in intermodalne nacionalne, regionalne in lokalne mobilnosti, odporne proti podnebnim spremembam, vključno z boljšim dostopom do omrežja TEN-T in čezmejno mobilnostjo.
• V okviru cilja politike 3 je na voljo 511 milijonov evrov.

Cilj politike 4: Bolj socialna in vključujoča Slovenija

Naložbe usmerjamo v:

• Izboljšanje dostopa do zaposlitve in aktivacijski ukrepi za vse iskalce zaposlitve, zlasti mlade, predvsem v okviru izvajanja jamstva za mlade, dolgotrajno brezposelne in prikrajšane skupine na trgu dela, in neaktivne osebe, kot tudi s spodbujanjem samozaposlovanja in socialnega gospodarstva.
• Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti.
• Spodbujanje prilagajanja delavcev, podjetij in podjetnikov na spremembe, aktivnega in zdravega staranja ter zdravega in dobro prilagojenega delovnega okolja, ki obravnava tveganja za zdravje.
• Izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela, vključno z vrednotenjem neformalnega in priložnostnega učenja, da bi podprli pridobivanje ključnih kompetenc, tudi podjetniških in digitalnih veščin, ter s spodbujanjem uvedbe dualnih sistemov usposabljanja in vajeništev.
• Spodbujanje vseživljenjskega učenja, zlasti prožnih možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za vse, ob upoštevanju podjetniških in digitalnih veščin, boljše predvidevanje sprememb in zahtev po novih veščinah na podlagi potreb trga dela, olajševanje prehodov med delovnimi mesti in spodbujanje poklicne mobilnosti.
• Doslednejše zagotavljanje enakega dostopa do vključujočih in kakovostnih storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja z razvojem dostopne infrastrukture, tudi s krepitvijo odpornosti za izobraževanje in usposabljanje na daljavo in prek spleta.
• Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine.
• Krepitev enakopravnega in pravočasnega dostopa do kakovostnih, trajnostnih in cenovno ugodnih storitev, vključno s storitvami, ki spodbujajo dostop do stanovanj, in storitvami oskrbe, usmerjene v posameznika, vključno z zdravstveno oskrbo; posodobitev sistemov socialne zaščite, vključno s spodbujanjem dostopa do socialne zaščite, s posebnim poudarkom na otrocih in prikrajšanih skupinah; izboljšanje dostopnosti, tudi za invalide, učinkovitosti in odpornosti zdravstvenih sistemov in storitev dolgotrajne oskrbe.
• Spodbujanje socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.
• Spodbujanje socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih skupnosti, gospodinjstev z nizkimi dohodki in prikrajšanih skupin, tudi ljudi s posebnimi potrebami, s celostnimi ukrepi, vključno s stanovanjskimi in socialnimi storitvami.
• Zagotavljanje enakega dostopa do zdravstvenega varstva in krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, vključno z osnovnim zdravstvenim varstvom, ter spodbujanje prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v družini in skupnosti.
• Krepitev vloge kulture in trajnostnega turizma pri gospodarskem razvoju, socialni vključenosti in socialnih inovacijah.
• V okviru cilja politike 4 je na voljo 741 milijonov evrov.

Cilj politike 5: Slovenija, ki je bližje državljanom

Naložbe usmerjamo v:

• Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na mestnih območjih.
• Spodbujanje celostnega in vključujočega socialnega, gospodarskega in okoljskega lokalnega razvoja, kulture, naravne dediščine, trajnostnega turizma in varnosti na območjih, ki niso mestna območja.
• V okviru cilja politike 5 je na voljo 85 milijonov evrov.

Cilj politike 6: Slovenija za pravični prehod

Naložbe usmerjamo v:

• prestrukturiranje premogovnih regij Savinjsko-Šaleške in Zasavja v okviru Sklada za pravični prehod.
• V okviru cilja politike 6 je na voljo 249 milijonov evrov.

Operacije strateškega pomena za Slovenijo v obdobju 2021-2027

• Nadgradnja ključnih raziskovalnih infrastruktur - Ukrep obsega nadgradnjo RIUM, nadgradnjo HPC zmogljivosti in nakup vrhunske raziskovalne opreme, vzpostavitev Tehnološko inovacijskega centra INNOVUM in izgradnjo nove Fakultete za strojništvo.
• Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje je nadaljevanje 1. faze projekta, s čimer se bo dejansko zagotovilo potrebno poplavno varnost, saj so večja urbana območja še vedno poplavno ogrožena.
• Nadgradnja 33,7 km dolge železniške proge d. m.-Dobova-Zidani Most (odsek d. m.-Dobova-Sevnica), ki je del sredozemskega TEN-T koridorja, bo s povečanjem prepustne zmogljivosti, potovalne hitrosti vlakov in prometne varnosti ter zmanjšanjem obremenjenosti s hrupom na poselitvenih območjih prispevala k odpravi ozkega grla glavne prometne železniške povezave Slovenije s Hrvaško.
• Modernizacija storitev in povezovanje institucij trga dela vključuje krepitev mreže pisarn za delodajalce za podporo delodajalcem pri iskanju ustreznih kadrov ter posodobitev storitev v okviru institucij trga dela. Ključni cilj je vzpostavitev platforme za napovedovanje kompetenc, ki bo učinkovito povezovala delodajalce, iskalce zaposlitve in svetovalce ZRSZ.
• Leta 2025 bosta Evropsko prestolnico kulture GO! 2025 zastopali Nova Gorica in Gorica, katerih cilj je postati čezmejna evropska prestolnica kulture. Predvidene so investicije v obnovo trga Evropa ter izgradnjo večnamenskega objekta in EPICentra.
• V Zasavski regiji je ključna krepitev kapacitet na področju RRI, zato je ključna vzpostavitev Centra za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij, ki bo podprl raziskave brezogljičnih tehnologij za prehod v moderno zeleno usmerjeno industrijo. V SAŠA regiji se bo izvedel prehod na novo generacijo daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko trajnostna ter neodvisna od premoga.

Evropsko teritorialno sodelovanje

V programskem obdobju EU 2021–2027 je vzpostavljena že šesta generacija programov Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), ki so oblikovani v okviru evropske kohezijske politike - INTERREG.

Namen teh programov je krepitev institucionalnega čezmejnega in regionalnega sodelovanja, tako na notranjih kot tudi zunanjih mejah EU. Govorimo o čezmejnih, medregionalnih in transnacionalnih programih, sofinanciranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki spodbujajo sodelovanje na številnih področjih.

Koriščenje potencialov čezmejnega sodelovanja je za manjše države izredno pomembno tako za kakovost življenja in sožitje prebivalcev ob meji kot za aktivnosti manjšin znotraj skupnega obmejnega prostora.

Sodelovanje v programih med-regionalnega sodelovanja omogoča slovenskim prijaviteljem uveljavitev v širšem evropskem prostoru in spoznavanje dobrih praks partnerjev onstran meja. K vsebinskemu povezovanju omenjenih projektov s projekti evropske kohezijske politike pa prispeva tudi izvajanje projektov v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.