Evropska kohezijska politika

Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije, namenjena vsem regijam in mestom. Podpira ukrepe za ustvarjanje delovnih mest, poslovno konkurenčnost, gospodarsko rast, trajnostni razvoj in izboljšanje kakovosti življenja državljanov. Podpira evropsko solidarnost, saj je večji del sredstev namenjen manj razvitim evropskim državam in regijam. Vse s ciljem zmanjšanja gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij med njimi. V Sloveniji smo do sredstev evropske kohezijske politike upravičeni od leta 2004.

Evropska kohezijska politika dopolnjuje politike Evropske unije na področju izobraževanja, zaposlovanja, energije, okolja, enotnega trga, raziskav in inovacij ter zagotavlja potreben naložbeni okvir in strategijo za uresničitev dogovorjenih ciljev rasti v okviru Strategije Evropa 2020. Skladno s sistemom deljenega upravljanja poteka upravljanje proračunskih sredstev EU za izvajanje evropske kohezijske politike v partnerstvu z nacionalnimi in regionalnimi organi.

Slovenija v obdobju 2014–2020 razpolaga s 3,312 milijarde evrov sredstev evropske kohezijske politike iz evropskih strukturnih skladov (Evropski sklad za regionalni razvoj - ESRR in Evropski socialni sklad - ESS) in Kohezijskega sklada, od tega:

• 3,068 milijarde evrov sredstev ESRR, ESS, KS in Pobude za zaposlovanje mladih – YEI za cilj Naložbe za rast in delovna mesta;
• 159,8 milijona evrov namenjenih instrumentom za povezovanje Evrope - CEF;
• 64 milijonov evrov za cilj Evropsko teritorialno sodelovanje;
• 20,5 milijona evrov iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

V programskem obdobju 2014–2020 se evropska kohezijska politika izvaja v okviru dveh ciljev, in sicer Naložbe za rast in delovna mesta in Evropsko teritorialno sodelovanje.

Naložbe za rast in delovna mesta

Podlaga za koriščenje sredstev evropske kohezijske politike v vrednosti 3,068 milijarde evrov (od tega je 1,4 milijarde evrov iz ESRR, 718,7 milijona evrov iz ESS, 914 milijonov evrov iz KS in 18,4 milijona evrov iz YEI) za doseganje cilja Naložbe za rast in delovna mesta je Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 (OP). Iz tega naslova je Kohezijski regiji Zahodna Slovenija iz ESRR in ESS namenjenih skupno 849 milijona evrov, Kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 1,305 milijarde evrov (zajeta so tudi sredstva YEI). Obema skupaj je namenjenih še 914 milijonov evrov iz Kohezijskega sklada, ki pa se ne deli med regijama.

Evropsko teritorialno sodelovanje

V proračunskem obdobju EU 2014–2020 je vzpostavljena že peta generacija programov Evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS), oblikovanih v okviru evropske kohezijske politike. V tem programskem obdobju se za programe ETS zopet obuja oznaka INTERREG. Namen vzpostavitve programov je krepitev institucionalnega čezmejnega in regionalnega sodelovanja, tako na notranjih kot tudi zunanjih mejah EU. Govorimo o čezmejnih, medregionalnih in transnacionalnih programih, sofinanciranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki spodbujajo sodelovanje na številnih področjih.

Koriščenje potencialov čezmejnega sodelovanja v okviru programov ETS in Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) je za države, ki so po teritorialnem obsegu manjše in so ''bogate'' z zunanjimi mejami, izredno pomembno. Ob tem je treba izpostaviti pomen čezmejnih programov ETS za kakovost življenja in dobro sožitje prebivalcev ob meji ter spodbujanje aktivnosti manjšin kot povezovalca znotraj skupnega obmejnega prostora. Sodelovanje v programih med-regionalnega sodelovanja omogoča slovenskim prijaviteljem uveljavitev v širšem evropskem prostoru in spoznavanje dobrih praks partnerjev onstran meja. K vsebinskemu povezovanju omenjenih projektov s projekti evropske kohezijske politike pa prispeva tudi izvajanje projektov v okviru Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma.