Skoči do osrednje vsebine

Skupna kmetijska politika 2023-2027

Pri novi Skupni kmetijski politiki EU bo namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice bodo v večji meri same odločale, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe.

Cilji Skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027

Skupna kmetijska politika (SKP) se mora nenehno prilagajati izzivom, s katerimi se srečuje evropsko kmetijstvo. SKP po letu 2020 bo enostavnejša in še bolj prilagojena potrebam kmetom, temeljila pa bo na treh splošnih in devetih specifičnih ciljih. Splošni cilji so podkrepljeni s horizontalnim ciljem in razširjanjem znanja, dodaten poudarek je na inovacijah in digitalizaciji v kmetijstvu in na podeželskih območjih.

Trije splošni cilji:

  • spodbujanje prehranske varnosti;
  • krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov;
  • krepitev podeželskih območij. 

Devet specifičnih ciljev:

  • podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij po vsem ozemlju EU za večjo prehransko varnost;
  • krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;
  • izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi;
  • prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji;
  • spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;
  • prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti;
  • privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;
  • spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom;
  • izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano, ter dobrobiti živali.

Nov način dela

Evropska komisija predlaga prožnejši sistem, ki bi poenostavil in posodobil način delovanja SKP. Poudarek ne bo več na izpolnjevanju pravil, temveč na rezultatih in uspešnosti.

Države članice bodo opredelile svoje specifične potrebe in pripravile strateške načrte, v katerih bodo določile, kako nameravajo porabiti sredstva in doseči  zastavljene cilje. Vse strateške načrte bo predhodno odobrila Evropska komisija.

Strateški načrt SKP bo zajemal ukrepe I. stebra SKP (neposredna plačila, sektorski ukrepi, npr. za čebelarstvo, za sektor vina) ter II. stebra SKP (ukrepi za razvoj podeželja).

Proračun

Sredstva za Slovenijo iz Večletnega finančnega okvira 2021–2027 (VFO 2021–2027) znašajo 1,8 mrd EUR iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ker je pri začetku izvajanja nove skupne kmetijske politike prišlo do zamika se posledično sredstva iz omenjene nove finančne perspektive za leti 2021 in 2022 preusmerijo v izvajanje trenutnega Programa razvoja podeželja 2014–2020 oziroma podaljšanje notifikacije za neposredna plačila I. stebra SKP. V okviru Strateškega načrta 2023–2027 ima Slovenija tako na voljo 1,2 mrd EUR sredstev iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

Večletni finančni okvir 2021–2027 (VFO 2021–2027): Sredstva za Slovenijo znašajo 1,8 mrd EUR, od tega:

  • za neposredna plačila I. stebra: 920,7 mio EUR 
  • za vinogradništvo v okviru I. stebra: 33,9 mio EUR 
  • za čebelarstvo v okviru I. stebra: 4,5 mio EUR 
  • za II. steber oziroma za politiko razvoja podeželja iz VFO: 795,6 mio EUR 
  • za II. steber oziroma za politiko razvoja podeželja iz instrumenta EU za okrevanje (»Next Generation EU«): 73,3 mio EUR

Sprejemanje nove SKP

Evropska komisija je 1. junija 2018 predstavila tri zakonodajne predloge o SKP za obdobje 2021–2027:

Svet EU za kmetijstvo in ribištvo je 21. 10. 2020 dosegel dogovor o splošnem pristopu glede zakonodajnega svežnja o reformi SKP

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 23. 10. 2020 sprejel stališče o zakonodajnih predlogih nove SKP :

S tem so bile pripravljene podlage za začetek pogajanj med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo.

Tranzicija

Trenutno programsko obdobje 2014–2020 se podaljšuje za dve dodatni leti, posledično pa se sredstva za leti 2021 in 2022 preusmerijo iz nove finančne perspektive  preusmerijo oziroma podaljšanje notifikacije za neposredna plačila I. stebra SKP. 

Pomembni dokumenti:

  • Evropski:

Evropski zeleni dogovor

Strategija Od vil do vilic

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

Strategija EU za zmanjševanje emisij metana

Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (opis na spletni strani Evr. komisije)

Evropski akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave (Sporočilo za medije; Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave; Sporočilo Komisije glede komunikacije z deležniki)

Dokumenti na temo dolgoročne vizije evropskih podeželskih območij:

Dolgoročna vizija za podeželska območja EU – do močnejših, povezanih, odpornih in uspešnih podeželskih območij do leta 2040 - gradivo in priloga

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE O POSVETOVANJU Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI - ZBIRNO POROČILO

  • Nacionalni:

Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«

Strategija razvoja Slovenije 2030

Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN)

Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2015 – 2020

Načrt upravljanja voda

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030

Resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 (REDPSS)

  • Priporočila Evropske komisije glede Strateškega načrta:

CAP strategic plans

Priporočila za države članice glede njihovih strateških načrtov za skupno kmetijsko politiko (PDF)

Priporočila Komisije za strateški načrt SKP Slovenije