Skoči do osrednje vsebine

Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2030

Foto: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

Slovensko visoko šolstvo bo ustvarilo pogoje in se znalo odzvati na pospešeno dinamiko sprememb razvoja družbe in potrebo po učinkovitem reševanju izzivov iz okolja, in to ob upoštevanju svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter potreb skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Odlikovali ga bodo: inovativnost, pedagoška, raziskovalna in umetniška odličnost, naraščajoča kakovost v mednarodnem merilu, stimulativni delovni in študijski pogoji, visoki standardi akademske kulture in etike, odzivnost na sedanje in prihodnje potrebe gospodarstva in negospodarstva ter splošnega družbenega okolja, spoštovanje institucionalne avtonomije, družbena odgovornost, integriteta in zaupanje, enakost in nediskriminatornost, dostojanstvo, pravičnost in vključevalnost ter zavezanost celovitemu in učinkovitemu ustvarjanju pogojev za doseganje blaginje družbe. Hkrati bo na strateški ravni vzdrževalo ekosistemsko raznolikost s poglobljeno pluralizacijo disciplin, ki jih bo sproti usklajevalo z drugimi strategijami in sistemi, kot so strategija pametne specializacije, evropski zeleni dogovor in prehod v trajnostno družbo ter odprte inovacije. Poleg tega bo ohranjalo svojo temeljno vlogo pri avtonomnem razvijanju meril vednosti.

Visokošolski sistem bo imel vzpostavljeno visoko raven sodelovanja med vsemi deležniki v visokem šolstvu in bo uveljavljal smelo strateško zastavljen, a postopno izvajan razvoj z jasnim ciljem višanja kakovosti in doseganja odličnosti. Pri tem bo zagotavljal vključenost celotne nacionalne visokošolske skupnosti ter družbe kot take ali njenih delov (socialna in regijska vključenost v akademski proces) kakor tudi robnih disciplin, raziskovalnih ter ustvarjalnih zamisli, tematik, konceptov in estetik.

Visoko šolstvo bo še naprej javno dobro in javna odgovornost, ki se zagotavlja z jasnimi zakonodajnimi pravili in nadzorom nad njihovim spoštovanjem ter z zadostnim financiranjem iz javnih sredstev, da se prepreči prenašanje finančnega bremena na študente.

Uveljavljena bo sodobna, mednarodno primerljiva razvojno naravnana zakonodaja, ki bo enovito urejala izvajanje in financiranje izobraževalne, raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti v visokem šolstvu, zagotavljala stimulativno delovno okolje za vse, ki delajo na področju izvajanja visokošolskega izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega dela, ter opredeljevala načine in oblike prenosa znanja v okolje z namenom omogočiti univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, da izvajajo svoje poslanstvo in ključno prispevajo k uspešnejšemu razvoju družbe kot celote. Zakon bo mednarodno primerljivo urejal pavšalno (»lump sum«) financiranje univerz in samostojnih visokošolskih zavodov z določitvijo vseh ključnih mehanizmov in instrumentov, ki so s tem povezani. Zakon bo določil tudi pavšalno (»lump sum«) financiranje osnovne in raziskovalne infrastrukture.

Visoko šolstvo bo dosegalo mednarodno primerljivo visoko kakovost in odličnost nad evropskim povprečjem. Bo široko dostopno, mednarodno vpeto, imelo bo razvite instrumente internacionalizacije v slovenskem prostoru ter študijske programe, ki se bodo izvajali tudi v tujem jeziku. Slovenija bo imela postavljene zakonske okvire, ki bodo omogočali visokošolskim zavodom vzpostavitev mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje kakovosti, ti pa bodo osnova za mednarodno vpeto in primerljivo izvajanje na stroko, raziskovanje oziroma umetniško delo oprtega in na študenta osredinjenega izobraževanja, temeljnega raziskovanja in prenosa znanja v okolje v skladu z lokalnim, državnim in poslanstvom visokega šolstva na svetovni ravni.

Stopnja internacionalizacije slovenskega visokošolskega sistema bo primerljiva z najboljšimi evropskimi univerzami. Vzpostavljeni bodo mehanizmi za tako imenovano kroženje možganov in trajna skrb za razvoj slovenskega jezika ter strokovnega izrazoslovja v visokem šolstvu in znanosti. S spremenjeno zakonodajno ureditvijo bo vzpostavljeno prilagodljivo in odzivno slovensko visokošolsko okolje, ki bo nudilo privlačne pogoje za študij in delo za namene internacionalizacije izobraževanja, raziskovanja in umetnosti ter pridobivanja visokokvalificiranega kadra iz tujine.

Visoko šolstvo bo upoštevalo in sooblikovalo smeri razvoja digitalne preobrazbe na področjih poučevanja, učenja, raziskovanja in inoviranja, kar bo pomembno vplivalo na delovanje visokošolskih ustanov. Nacionalni program visokega šolstva bo sledil zavezam in viziji Evropske komisije za leto 2030 na področju zagotavljanja strokovno usposobljenih človeških virov za digitalno preobrazbo družbe.

Zastavljene cilje globalne uspešnosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz družbe, temelječe na znanju, bo moč doseči samo s hitrim in strateškim dvigom kakovosti in odličnosti na raven prve tretjine držav EU v vseh treh kategorijah kazalnikov uspešnosti delovanja visokošolskih zavodov: pedagoške kakovosti, znanstvene odličnosti in učinkovitosti prenosa znanja. To bo v nadaljevanju dokumenta imenovano ciljna raven kakovosti. Visoko šolstvo ima pri tem napredku ključno vlogo, doseganje teh zahtevnih ciljev pa terja mnoge korenite spremembe in velik napredek na navedenih področjih. Zaradi tega je celoten dokument potrebno interpretirati s stališča dviga kakovosti in odličnosti na ciljno raven kakovosti, kar ustvarja pogoje za celovito in učinkovito doseganje blaginje družbe.

Ključni strateški cilj

Ključni cilji so dvigniti raven in kakovost visokošolske izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v raziskovanju, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v družbeno okolje.

Akcijski načrt uresničevanja ReNPVŠ30

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi analize stanja visokošolske dejavnosti v Sloveniji v letu 2020 v šestih mesecih po sprejetju ReNPVŠ30 pripravi področne akcijske načrte uresničevanja ReNPVŠ30, v katerih se opredelijo načrt aktivnosti v okviru zapisanih ukrepov, odgovorni za izvedbo, terminski načrt izvedbe ter predvideni mehanizmi in viri financiranja.

Spremljanje uresničevanja strateških ciljev 2030

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi sistem spremljanja izvajanja ReNPVŠ30 ter vsako tretje leto strateškega obdobja v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine (vrstniško sodelovanje) pripravi analizo doseganja strateških ciljev, opredeli dejavnike tveganj, njihovo obvladovanje in ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic tveganj. Po potrebi glede na ugotovitve ministrstvo pripravi tudi posodobitev akcijskega načrta za uresničevanje ReNPVŠ30.