Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb. Njegov namen je ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19. V NOO so predvidene vsebine in področja financiranja. NOO je tudi podlaga za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Slovenija bo v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« izkoristila sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Investicija Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) se uvršča v razvojno področje »Digitalna preobrazba« pod komponento »Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave«.

Projekt temelji na Strateškem načrtu za digitalizacijo prostora in okolja na tedanjem Ministrstvu za okolje in prostor. Pripravljen je bil v letu 2021 s strani ministrstva in organov v sestavi ministrstva. Strateški načrt se bo izvajal v več fazah in bo financiran iz različnih virov financiranja: NOO – EU načrt za okrevanje in odpornost (EU recovery sklad), Sklad za podnebne spremembe, Integralni proračun, Sklad za vode, Kohezijska sredstva. V projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir so zbrane vsebine, ki se bodo financirale iz Sklada Načrta za okrevanje in odpornost in Sklada za podnebne spremembe.

Ključni cilj projekta SLO4D je horizontalna digitalna povezanost prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave, ki bo omogočila pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom ter manjšo pozidanost novih zemljišč in s tem povečano odpornost na podnebne spremembe. S projektom bo izvedena horizontalna povezava sistemov, ki bo omogočila, da se uporabi znaten potencial povezanih procesov in podatkov za podporo prednostnim ukrepom evropskega zelenega dogovora v zvezi s podnebnimi spremembami, krožnim gospodarstvom, ničelnim onesnaževanjem, biotsko raznovrstnostjo in zagotavljanjem skladnosti s pravnim redom Evropske unije. S tem bomo pripomogli k zmanjševanju »greenfieldov« in povečanju »brownfieldov«. Hkrati se bo z odpiranjem in medsebojnim digitalnim povezovanjem zagotovil enostaven dostop do digitalnih podatkov in storitev gospodarstvu, prebivalstvu in drugim odločevalcem za kakovostne in hitre odločitve.

Ključni rezultati, ki so načrtovani s to naložbo do 2026:

• povezati ključno prostorsko in okoljsko digitalno podatkovno infrastrukturo tako, da bodo med seboj povezani ključni procesi in podatkovne zbirke sistemov prostora, okolja, voda in narave;
• odpreti in omogočiti dostope do digitalnih podatkov in storitev;
• vzpostaviti okolje za lokacijske in druge storitve;
• vzpostaviti četrto komponento državnega koordinatnega sistema kot osnovo za digitalizacijo in zagotoviti manjkajoče digitalne podatke državne prostorske in okoljske podatkovne infrastrukture (topografija, Lidar, gospodarsko javno infrastrukturo, etažni načrti).

Skupna višina sredstev, namenjenih za Zeleni slovenski lokacijski okvir je v okviru NOO 33.500.000 EUR brez DDV ter 8.500.000 EUR iz Podnebnega sklada.

Skupna geoinformacijska infrastruktura: v projektu bodo povezani procesi in podatki na področju prostorskega načrtovanja, graditve, varovanja okolja, upravljanja voda in ohranjanja narave. Izvedla se bo horizontalna integracija obstoječih informacijskih sistemov, odprti in omogočeni bodo enostavni dostopi do digitalnih podatkov in storitev. Poenoteni bodo standardi za povezovanje procesov, podatkov in storitev. Izdelane bodo storitve za dostop in izmenjavo podatkov, skupna vstopna točka ter enostavno dostopni in odprti podatki. Ker gre za projekt s področja digitalizacije državne uprave, bo v projekt vsebinsko vključeno tudi ministrstvo, ki je nosilec državne informacijske infrastrukture in državnega računalniškega oblaka.