Dogodki
Uvodna konferenca Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D)
Na Brdu pri Kranju je 12.aprila 2023 potekala uvodna konferenca projekta »Zeleni slovenski lokaicjski okvir (SLO4D)«, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, pri njegovi izvedbi pa sodelujejo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direkcija Republike Slovenije za vode in Agencija Republike Slovenije za okolje. Projekt je del izjemno obsežnega načrta za digitalno preobrazbo javnega sektorja in javne uprave v Sloveniji. Digitalizacija podatkov s področja prostora, okolja, nepremičnin, voda in narave, njihova povezljivost, preglednost in uporabniška prijaznost, pa so ključni cilji tega projekta, ki je del nacionalnega programa reform in naložb, ki bo financiran z naslova evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Da bi dosegli skrbno začrtane trajnostne cilje, je Geodetska uprava Republike Slovenije skupaj s partnerji v sklopu uvodne konference, naznanila začetek izvajanja projekta SLO4D, ki ponuja nove priložnosti za trajnostno upravljanje s prostorom, doseganje podnebnih ciljev in ohranjanje biotske raznovrstnosti ob pomoči digitalne geolokacije, povezanih sistemov, pametne infrastrukture in digitalne tehnologije.
V uvodnem delu je preko 200 udeležencev nagovoril Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor, ki je poudaril pomen lociranih in povezanih državnih podatkov in sistemov za sprejemanje hitrih in učinkovitih odločitev tudi v primerih, ko gre za naravne katastrofe, kot je bil na današnji dan pred 25. leti v Bovcu. Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je izpostavila pomen odpiranja podatkov za uporabnike ter nepremičninske in prostorske podatke uvrstila med zgleden primer dobre prakse na državnem nivoju. V uvodu pa je zbrane nagovoril še direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, mag. Josip Mihalic, ki je izpostavil, da je SLO4D največji digitalni projekt znotraj Načrta za okrevanje in odpornost. Generalni direktor Geodetske uprave Republike Slovenije, pa je poudaril da projekt predstavlja pomemben korak na področju digitalizacije prostora in okolja v Sloveniji, s pomočjo katerega bomo dosegli boljše in učinkovitejše upravljanje s prostorom in okoljem, obenem pa pomembno prispevali k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora.
V nadaljevanju so direktorji vseh sodelujočih institucij poudarili pomembnost učinkovitega zelenega prehoda, ki ne more biti brez digitalnega prehoda. Prav uspešna digitalna preobrazba je namreč pomembna podpora pametnemu načrtovanju in uresničevanju zelenega prehoda. Naša prihodnost bo digitalna o tem ni nobenega dvoma, vendar se moramo prizadevati da bo prihodnost hkrati tudi zelena in predvsem, da v osrednje mesto postavimo človeka, posameznika. Georgie Bangijev iz Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor je izpostavil pomen prostora in krožno gospodarjenje z lokacijo, mag. Tanja Bolte direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo je izpostavila pomen vzpostavitve sistema za podporo predhodnim postopkom, postopkom presoj vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih soglasij ter povezava z eGraditvijo in ePlanom ter monitoringi ARSO. O pomeni digitalizacije na področju voda je govorila direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode mag. Neža Kodre ter o digitalizaciji na področju monitoringa okolja in narave mag. Joško Knez direktor Agencije Republike Slovenije za okolje. Namestnica generalnega direktorja Geodetske uprave mag. Erna Flogie Dolinar pa je poudarila, da odgovor na izzive sodobnega digitalnega sveta predstavlja kakovostna geolokacija, ki omogoča povezovanje tudi v virtualnem svetu. Ključna inovativnost razmišljanja o podatkih z geolokacijo pa, da jih je treba obravnavati kot digitalno valuto.
V tretjem delu konference je dr. Anka Lisec iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo predstavila razvojne izzive in pomen geoprostorske podatkovne infrastrukture v luči povezovanja podatkov in procesov za katere je ključna lokacija t.i. geoprostorski podatki. V nadaljevanju je dr. Klemen Medved izpostavil, da je osnovni standard za povezovanje vse prostorske podatkovne infrastrukture predstavlja državni referenčni koordinatni sistem, ki mora biti v skladu z INSPIRE direktivami enostavno povezljiv z evropskim referenčnim koordinatnim sistemom. Samo kakovosten državni geodetski referenčni sistem lahko zadosti potrebam vseh, ki imajo opravka s prostorskimi podatki in georeferenciranjem v kakršni koli obliki. Sledilo je predavanje Tomaža Grilja, iz Ministrstvo za naravne vire in prostor, Primoža Kogovška iz Agencija RS za okolje, Petera Kolenka iz Direkcija RS za vode na temo horizontalnega digitalnega povezavanja vsebin prostora, okolja, voda in narave, ki bo omogočilo pametno upravljanje s prostorom kot omejenim naravnim virom. Ob koncu sta mag. Matej Sotlar in dr. Andreja Švab Lenarčič iz Geodetska uprava Republike Slovenije predstavila digitalno povezovanje infrastrukture.
Organizatorji so poudarili, da SLO4D predstavlja 4D-harmonijo. Celoto, ki med seboj učinkovito povezuje tako štiri ključne dimenzije geolokacije kot tudi elemente prostora, okolja, narave in vode ter je digitalno povezana. Vsaka sprejeta odločitev je premišljena in sledi trajnostni viziji prihodnosti. »To ni le vizija. Je cilj, ki ga bomo uresničili skupaj« so zaključili.
Ob koncu uvodne konference je sledila zahvala vsem, ki so pripomogli, da je bil vsebina projekta prepoznana kot ključna za prihodnji razvoj Slovenije, vsem govorcem, izjemnemu organizacijskemu odboru in projektni pisarni za vrhunsko izvedbo ter napovedali naslednje snidenje v letu 2024 ob Dnevu Zemlje.
Zapisala: mag. Erna Flogie Dolinar
Slavnostna akademija ob 80-letnici geodetske službe v Sloveniji
Če Zemlja ni popolna krogla, kakšna je potem njena oblika? Najboljši približek našega planeta lahko opišemo z geoidom; in kot je to razgibana ploskev, je razgiban tudi razvoj geodetske službe v Sloveniji, ki z letošnjim posebnim jubilejem označuje osem desetletij življenjskih izkušenj, spominov in modrosti. Že davnega 20. januarja 1944 so se pojavili prvi obrisi lastne slovenske geodetske službe in uresničevati so se pričele dolgoletne želje slovenskih geodetov.
Slavnostna akademija ob 80-letnici geodetske službe v Sloveniji je bila v sredo, 3. aprila 2024, v Narodni galeriji v Ljubljani.