Vzpostavitev informacijske infrastrukture nove generacije (DRO Next)
Da bo Slovenija pripravljena na nove izzive in da bo lahko izkoristila razvojne priložnosti, ki izhajajo iz oblikovanja digitalne prihodnosti Evrope, ter ob tem izhaja iz zaostanka na področju digitalne preobrazbe, ki omejuje hitrejšo digitalno preobrazbo družbe in podjetij, je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo, povezljivost ter druge storitve na področju IKT v podporo izobraževalnim procesom na vseh nivojih, ki se morajo prilagajati razvoju digitalne družbe.
Kakovostna in zmogljiva informacijsko-komunikacijska infrastruktura je osnova za digitalno preobrazbo, krepitev raziskovalno-razvojnih potencialov na področju umetne inteligence, visoko-zmogljivega računalništva, digitalizacijo podjetij, podatkovno gospodarstvo, e-upravo, razvoj digitalnih kompetenc šolajočih, spodbujanje inovativnih oblik učenja in poučevanja. Potrebe po večji hitrosti internetnih povezav se namreč povečujejo, saj se te uporabljajo hkrati/istočasno, med različnimi uporabniki, z različnimi orodji ter za vedno bolj zahtevne potrebe. Hkrati se zaradi digitalne transformacije povečujejo potrebe po odprtih digitalnih arhivih in podatkovnih skladiščih, ki bodo omogočili shranjevanje, izmenjavo in ponovno uporabo znanstveno – raziskovalnih podatkov, s čimer se bo omogočilo večjo učinkovitost, izboljšalo sistem upravljanja ter izboljšalo prenos znanja med raziskovalnimi organizacijami in gospodarstvom tako v nacionalnem kot mednarodnem kontekstu.
Cilji projekta
Informacijska infrastruktura je v večini starejša od petih let in predstavlja tehnologijo iz leta 2014. Vzpostavitev informacijske infrastrukture nove generacije bi hkrati s posodobitvijo na višjo tehnološko varnostno raven tudi zaščitila investicije v informatiko v javni upravi in osvežila življenjsko dobo opreme. Omogočila bi drugačno raven dela, višje zadovoljstvo zaposlenih v javni upravi in nenazadnje tudi uporabnikov storitev javne uprave, državljanov Republike Slovenije.
Projekt bi angažiral slovenska podjetja ter s tem omogočil, da sodelujejo v tehnološko zahtevnem področju, sodelujoča podjetja pridobijo reference, ki bodo precej unikatne in s tem tudi se odpirajo možnosti za nastope na tujih trgih, torej gre za krepitev potenciala rasti našega gospodarstva, posledično ustvarjanje novih visokotehnoloških delovnih mest kot tudi se krepitev socialne odpornosti. Projekt bi imel učinke tudi na zmanjšanje primarne energije, saj bi informacijske rešitve javnega sektorja učinkoviteje delovale v oblačnem okolju.
Časovni načrt izvedbe projekta
- Leto 2022: priprava projektne dokumentacije, izvedba poslovne in tehnične analize, dodatne zaposlitve visokotehnološkega kadra za vzpostavitev in vzdrževanje IT infrastrukture nove generacije, objava javnih naročil za vzpostavitev novega podatkovnega centra in nadgradnjo komunikacijske infrastrukture, izobraževanje kadrov za delo z novimi tehnologijami, izbira lokacije novega podatkovnega centra.
- Leto 2023: objava javnih naročil za nadgradnjo komunikacijske infrastrukture, zaključek javnih naročil, podpis pogodb in začetek del, pričetek izgradnje novega podatkovnega centra, izvedba.
- pilotskih projektov delovanja storitev v novem podatkovnem centru, izobraževanje kadrov za delo z novimi tehnologijami.
- Leto 2024: nadgradnja komunikacijske infrastrukture, izvedba pilotskih projektov delovanja storitev v novem podatkovnem centru, izobraževanje kadrov za delo z novimi tehnologijami, vzpostavljeno operativno delovanje novega podatkovnega centra.
- Leto 2025: vzpostavitev DevSecOps avtomatizacije in upravljanja aplikativnih rešitev z upoštevanjem varnostnih mehanizmov, prenos storitev v nov podatkovni center, izobraževanje kadrov za delo z novimi tehnologijami, delavnice z uporabniki storitev DevSecOps.
- Leto 2026: prenos storitev v nov podatkovni center, avtomatizacija procesov podatkovnem centru, delavnice z uporabniki storitev DevSecOps.
* Projekt je usklajen z Nacionalnim energetsko podnebnim načrtom (NEPN), z Strategijo razvoja Slovenije 2030, z razvojnimi usmeritvami in strategijami na EU ravni: Načrt za okrevanje in odpornost, Komponenta 2, Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave - C2K2, skladen z priporočili Sveta EU (CSR – 3) in partnerskim sporazumom in programi evropske kohezijske politike – razvojno področje: Digitalna preobrazba.
Skupna vrednost javnih sredstev, namenjenih za izvedbo projekta znaša 32.095.040,00 EUR z vključenim DDV. Prispevek Evropske komisije v okviru Načrta za okrevanje in krepitev odpornosti znaša 26.500.000,00 EUR, nacionalni prispevek krije davek na dodano vrednost, ki znaša 5.595.040,00 EUR.