Skoči do osrednje vsebine

Za vse občine v Republiki Sloveniji, ne glede na njihovo raznolikost, velja enak sistem financiranja. Naš cilj je državljanom zagotoviti enake možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov ne glede na to, v kateri občini prebivajo. Občine se financirajo z lastnimi viri, ti pomenijo več kot 90 % vseh virov, transfernimi prihodki iz državnega proračuna in s sredstvi EU, lahko pa se tudi zadolžujejo.

Največji del prihodkov občin zagotavljata dohodnina in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, poenostavljeno osebni in premoženjski davek, ki sta povsem primerljiva z večino drugih evropskih sistemov financiranja lokalne samouprave. Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami. Delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine.

Viri financiranja občin

Zakon o financiranju občin ureja enak sistem financiranja za vse občine. Občine so upravičene do prihodkov iz treh virov: lastni viri, transferni prihodki iz državnega proračuna in sredstva EU, tretji vir je zadolževanje.

Lastni viri predstavljajo 54-odstotni delež realizirane dohodnine predpreteklega leta, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in davek na premoženje, davek na vodna plovila, davek na promet nepremičnin, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od klasičnih iger na srečo in drugi davki, če je tako določeno s posebnim zakonom, ki davek ureja, turistična taksa, občinske takse, upravne takse in pristojbine, okoljske dajatve, globe, prihodki od premoženja (najemnine, koncesijske dajatve), komunalni prispevek, prispevki in doplačila občanov za izvajanje določenih programov, samoprispevek ter kapitalski prihodki in donacije.

Zakoni, ki urejajo posamezni davek, določajo davčne osnove, stopnje obdavčitve, zavezance in razloge za olajšave. Občine samostojno, s svojimi predpisi določajo stopnje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, občinske takse, samoprispevke in globe za kršitve občinskih predpisov.

Medtem ko so vsi drugi viri občin zbrani po ozemeljskem načelu, se dohodnina kot največji lastni vir občin deli po posebnem sistemu, ki temelji na solidarnosti med občinami. Merila za dodelitev prihodkov od dohodnine posamezni občini določa Zakon o financiranju občin, delež dohodnine, ki pripada posamezni občini, pa se določi na podlagi izračuna primerne porabe občine.

Glede na velikost drugi najpomembnejši vir financiranja občinskih nalog je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Podrobnejša ureditev plačevanja tega nadomestila je urejena v občinskih odlokih.

Občine so samostojne pri financiranju tistih nalog, programov in projektov, ki jih avtonomno določajo s svojimi predpisi in odločitvami. Ne glede na to Zakon o financiranju občin zagotavlja tudi državne dotacije ter sredstva strukturne in kohezijske politike Evropske unije.

Navedeni zakon ureja tudi sofinanciranje investicij, ki jih občine načrtujejo v svojih načrtih razvojnih programov in zanje zagotavljajo sredstva, s sredstvi državnega proračuna. S tem spodbujamo gradnjo javne infrastrukture s ciljem zagotavljanja enakih možnosti za zadovoljevanje skupnih potreb prebivalcev ne glede na občino, v kateri prebivajo.

Občinam iz državnega proračuna zagotavljamo tudi dodatna sredstva za financiranje skupnih občinskih uprav, in sicer v določenem odstotku v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njihovih proračunov za financiranje skupnih občinskih uprav.

Občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, iz državnega proračuna zagotavljamo tudi sredstva za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti.

Z zakonom ali predpisom se lahko določijo tudi posamezne naloge ali programi iz pristojnosti občin, za izvajanje katerih občinam zaradi zagotavljanja širšega javnega interesa zagotavljamo dodatna sredstva iz državnega proračuna.

Občina pri sklepanju poslov zadolžitve ni povsem samostojna. Zadolžuje se lahko le na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja financiranje občin. Občina mora o zadolževanju poročati ministrstvu, pristojnemu za finance.

Primerna poraba in povprečnina

Občinam za izvajanje obveznih nalog zagotavljamo sredstva za financiranje na podlagi sistema primerne porabe. S tem jim je omogočena večja finančna avtonomija, tako pri pridobivanju teh sredstev kot pri njihovi porabi. V izračunu primerne porabe občin oziroma zneska, ki pripada posamezni občini, upoštevamo stroške tistih nalog, ki jih morajo občine opravljati na podlagi zakonskih predpisov. Postopek izračuna se začne z izračunavanjem povprečnih stroškov na prebivalca (tako imenovane povprečnine). Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo. Ministrstvo za finance na podlagi podatkov iz preteklih štirih let in novih ali ukinjenih nalog občin pripravi izračun ter ga z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin do 1. julija tekočega leta. Združenja sporočijo svoje mnenje o izračunu najpozneje do 1. septembra tekočega leta. Po prejemu mnenja reprezentativnih združenj začnemo postopek za določitev višine povprečnine.

V tem postopku poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog upoštevamo tudi javnofinančne zmožnosti in fiskalno pravilo ter znesek dohodnine, ki pripada občinam. Vlada in reprezentativna združenja občin pred predložitvijo predloga proračuna za obravnavo v Državnem zboru sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti. Če dogovor ni sklenjen, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada, Državni zbor pa jo določi z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.

Na podlagi določene povprečnine za vsako občino posebej izračunamo znesek primerne porabe, ki je namenjen za izvajanje obveznih nalog. Če 54-odstotni delež vplačane dohodnine v predpreteklem letu ne zadošča za financiranje primerne porabe občin, manjkajoča sredstva zagotovi država v obliki tako imenovane finančne izravnave iz državnega proračuna.

Zadolževanje

Občine se lahko zadolžijo pri domačih bankah ali hranilnicah, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo in pri javnih skladih, katerih dejavnost je dajanje posojil, in sicer za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem letu, za investicije in upravljanje dolga občinskega proračuna. Občina, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države, se lahko v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, zadolži tudi pri upravljavcu sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države. Za sofinanciranje investicij iz proračuna EU se lahko zadolžijo največ do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.

Obseg zadolževanja občine za izvrševanje občinskega proračuna v posameznem proračunskem letu in za upravljanje dolga občinskega proračuna se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun. V primeru neenakomernega pritekanja prejemkov se občina v posameznem proračunskem letu lahko tudi likvidnostno zadolži (črpanje in odplačilo posojila morata biti izvedena v istem proračunskem letu), vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Občina je pri zadolževanju omejena z največjim obsegom možnega zadolževanja, ki je določen z zakonom, ki ureja financiranje občin.

Proračuni občin

Priročniki in navodila

Iskalnik