Skoči do osrednje vsebine

V lokalnih skupnostih so prebivalci najbliže oblastem, zato najlaže uresničujejo pravico do sodelovanja pri sprejemanju odločitev. Prebivalci občin lahko pri odločanju sodelujejo tako, da se udeležujejo posvetovanj, predlagajo referendume, obravnavajo predloge, in imajo dostop do vseh informacij javnega značaja. Uvajajo pa se tudi manj formalizirane oblike sodelovanja, kot so dnevi odprtih vrat, županovi dnevi, zbori občanov, spletni forumi in zbiranje predlogov s spletnimi obrazci.

Občani so najpomembnejši vir informacij o tem, kako uspešna je neka politika občine v praksi. Občinske predpise uporabljajo pri svojih dejavnostih in v vsakdanjem življenju in so zato prvi, ki vedo, kdaj so potrebne spremembe, zaradi raznolikih izkušenj in stika s prakso pa lahko tudi ocenijo, kakšne rešitve potrebujejo, da bosta življenje in delo lažja ter uspešnejša, razvoj občine pa hitrejši.

Smernice in priporočila o sodelovanju javnosti

Vključevanje občanov v procese odločanja občini ne prinaša samo boljših ukrepov ali sprememb, ker so občani najboljši vir informacij, ampak pripomore tudi k lažjemu uvajanju sprejetih ukrepov ali sprememb, hkrati pa veča zaupanje občanov v delo občine.

Za učinkovitejše vključevanju občank in občanov pri sprejemanju vseh pomembnih odločitev v občini imajo občinska vodstva na voljo več dokumentov in drugih uporabnih gradiv (smernic, priročnikov) s praktičnimi navodili, ki jih je v zadnjih letih pripravilo Ministrstvo za javno upravo. Zagotovili smo uporabna navodila na področju zagotavljanja večje transparentnosti postopka sprejemanja občinskih predpisov, s katerimi je omogočen vpogled v celotni proces sprejemanja predpisa. V sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, CNVOS in regionalnimi stičišči nevladnih organizacij smo na Ministrstvu za javno upravo pripravili tudi Smernice za vključevanje občanov in drugih zainteresiranih skupin v procese odločanja v občini, ki preprosto, hitro in pregledno ponujajo ključne korake ter odgovore na vprašanja, ki se pojavijo med posvetovanji, pa naj gre za odločanje o odloku, strategiji razvoja občine, prostorskem načrtu ali proračunu, ne glede na velikost občine.

Zakonodaja

Temeljni pravni akt na področju lokalne samouprave je Evropska listina lokalne samouprave (MELLS).

Na njeni podlagi je Svet Evrope sprejel še Dodatni protokol k Evropski listini lokalne samouprave o pravici do sodelovanja pri vprašanjih lokalne oblasti, ki je namenjen nadaljnjemu utrjevanju vloge sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni. Slovenija je dodatni protokol ratificirala leta 2011.

Ukrepi, ki jih za uresničevanje pravice do sodelovanja izvajajo slovenske občine, so posvetovanja, lokalni referendumi, obravnavanje predlogov za delovanje lokalnih oblasti in lokalnih javnih služb in drugi.

Poleg dodatnega protokola sta v vidika sodelovanja prebivalcev pri odločanju na lokalni ravni pomembna še Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki zagotavlja transparentnost delovanja javnih oblasti ter Resolucija Državnega zbora Republike Slovenije o normativni dejavnosti, ki med drugim postavlja smernice za sodelovanje s strokovno in drugimi zainteresiranimi javnostmi.