Povračila stroškov in drugi osebni prejemki

Regres za prehrano med delom

Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom in pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu (4. člen Aneksa, št. 88/21). Kot dan prisotnosti na delu šteje, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno (če je na primer dnevni delovni čas 8 oziroma 12 ur, potem mora javni uslužbenec delati najmanj 4 oziroma 6 ur, da mu pripada regres za prehrano).

Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, to je ko je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko dela več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.

V primeru dela preko polnega delovnega časa aneks določa, da če javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa in je delo preko polnega delovnega časa možno šteti kot dan prisotnosti, torej, da je delal najmanj polovico delovnega časa (na primer najmanj 4 ure na dan pri 8 urni dnevni delovni obveznosti), mu pripada regres za prehrano. Če pa javni uslužbenec delo preko polnega delovnega časa opravi v istem dnevu po opravljeni redni delovni obveznosti, mu pripada dodatno povračilo stroškov za prehrano, ki se določi tako, da se število opravljenih nadur, opravljenih na te dneve v posameznem mesecu, deli z osem in mu za vsakih tako izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada dodaten znesek regresa za prehrano.

Določba glede zagotovljene brezplačne prehrane določa, da ima v primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane. Koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska regresa za prehrano.

Znesek regresa za prehrano se usklajuje z rastjo cen prehrambenih izdelkov vsakih šest mesecev. Višina regresa za prehrano med delom za javne uslužbence in funkcionarje od 1. januarja do 30. junija 2026 znaša 7,40 evra.

Nadomestilo za ločeno življenje

Nadomestilo za ločeno življenje se javnemu uslužbencu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja (kar določa Aneks iz leta 2012). Ožja družina je zakonec, zunajzakonski partner in otroci in posvojenci, ki jih je javni uslužbenec po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja ter partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti. Iz navedene določbe izhaja naslednje:

• nadomestilo za ločeno življenje je določeno v mesečnem znesku, saj aneks določa, da se izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja,
• nadomestilo za ločeno življenje pripada javnemu uslužbencu, ki je bil razporejen na delo več kot 70 km izven kraja bivališča ožje družine in živi ločeno od ožje družine,
• opredeljena je ožja družina,
• določen je pogoj, da je javni uslužbenec zaradi razporeditve ločen od ožje družine, ki jo je po zakonu dolžan preživljati in jo tudi dejansko preživlja.

Znesek nadomestila za ločeno življenje se usklajuje enkrat letno. Uskladitev se izvede januarja za tekoče leto, skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Povračila stroškov prevoza na delo in z dela

Upravičenost do povrnitve stroškov prevoza

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra (5. člen Aneksa).

Navedeno pomeni, da se javnemu uslužbencu povrne povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, s katerega javni uslužbenec pride na delo in odide z dela. Izjema je naslov službenega stanovanja (več v nadaljevanju).

Kilometrina v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje

Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela. 

Navedeno pomeni spremembo od prejšnjega načina povračila stroškov prevoza na delo in z dela, kjer je bil javni uslužbenec primarno upravičen do povračila  stroškov prevoza na delo in z dela v obliki stroškov javnega prevoza. Aneks pa sedaj določa, da je javni uslužbenec primarno upravičen do stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine.

Javni uslužbenec, ki bi mu za polno mesečno prisotnost na delu pripadalo povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v znesku npr. 20 evrov, je v skladu z ureditvijo v drugem odstavek 5. člena Aneksa dejansko upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v znesku 30 evrov. Javni uslužbenec namreč manj kot 30 evrov za polno mesečno prisotnost na delu v skladu z Aneksom ne more prejeti. Če pa je javni uslužbenec v določenem mesecu prisoten na delu npr. zgolj 1 dan (1 prihod na delo in odhod z dela), pa prejme le-ta povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine le za ta dan (1 prihod na delo in odhod z dela).

Imenska mesečna vozovnica za javni potniški promet

Javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet. Predložitev neimenske mesečne vozovnice torej ne predstavlja izjeme od primarnega povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine.

Podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov

Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišjo ceno bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji, za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Ceno iz prejšnjega stavka se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza

Razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo kilometrine se določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.

Pri ugotavljanju upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela se upoštevajo pešpoti.

Pri  ugotavljanju razdalje za povračilo kilometrine se upošteva varna pot. Varna pot je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani delavca. Pri izračunu se ne upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, ali če javni uslužbenec to sam zahteva. Kadar ima javni uslužbenec možnost prevoza po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje »Google Zemljevidi« označi prevoz po avtocesti (brez »Izogni se avtoceste«). V primeru, ko ima javni uslužbenec na voljo do kraja opravljanja dela tako pot po avtocesti kot tudi po drugi cesti (npr. regionalni ali lokalni cesti) in so ceste varne, se za izračun poti upošteva najkrajša pot.

Navedeno pomeni, da se za povračilo kilometrine upošteva najkrajša varna pot.

Višina povračila stroškov prevoza

Mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več, kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.

Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi dela zunaj redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot  je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrne stroške prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela z minimalno plačo za mesečno delovno obveznost.

Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz, oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada. 

Če javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji prizna kilometrino v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov.

Določitev višine povračila prevoza glede na kraj

Kraj, iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, je naslov v kraju stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.

Če ima javni uslužbenec v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od  naslova v kraju službenega stanovanja. Če javni uslužbenec zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od naslova dodeljenega službenega stanovanja oziroma naslova, s katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji naslovu opravljanja dela. Za zavrnitev službenega stanovanja se ne šteje zavrnitev stanovanja, ki ga je delodajalec dodelil javnemu uslužbencu na podlagi njegove vloge ali prijave na razpis za dodelitev stanovanja, razen če je bil javni uslužbenec predhodno seznanjen s konkretnim stanovanjem, za katerega se prijavlja na razpis in ki mu je dodeljeno, ter je bil seznanjen s posledicami odklonitve dodeljenega stanovanja. Javnemu uslužbencu, ki je zavrnil dodelitev službenega stanovanja, se obračunavajo in povrnejo stroški prevoza od dodeljenega službenega stanovanja, dokler je to stanovanje primerno glede na določbe zakona, ki ureja stanovanjsko področje, in bi ga glede na osebne okoliščine (npr. zdravstveno stanje, invalidnost, število družinskih članov) ali objektivne okoliščine (npr. stanje stanovanja, njegova uporabnost) dejansko lahko uporabljal. Javnemu uslužbencu se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo z naslednjim dnem, ko ta obvesti delodajalca, da so nastale navedene okoliščine, če delodajalec ugotovi, da so te okoliščine dejansko nastale.

Izjava za povračilo stroškov prevoza

Javni uslužbenec poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo, od koder se vozi na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke: 

1. naslov stalnega bivališča,
2. naslov začasnega bivališča,
3. kraj/i (naslov/i), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo,
4. razdalja od stalnega bivališča do delovnega mesta (v km),
5. razdalja od začasnega bivališča do delovnega mesta (v km),
6. razdalja od kraja/ev (naslov/i), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v km),
7. uveljavljanje imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet: DA NE (označiti); v primeru DA – dokazilo o nakupu.

Vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke prejšnjega odstavka mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.

Proračunski uporabniki sami izdelajo svoj obrazec izjave, ki pa mora vsebovati obvezne sestavine. Poleg navedenega pa se lahko v obrazec vključijo tudi dodatne obrazložitve ali navodila.

Preverjanje podatkov iz izjave 

Uslužbenci so dolžni zagotoviti resnične navedbe v izjavi, delodajalec pa je odgovoren za pravilno določitev upravičenosti do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pravilen obračun in izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu z Aneksom.

Razlaga po prvem in drugem odstavku 5. člena, po prvem odstavku 6. člena in po prvem odstavku 7. člena Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 58/2022.

Povračilo stroškov na službenem potovanju v državi

Dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji je povračilo stroškov prehrane javnemu uslužbencu za tri obroke dnevno, in sicer v primeru, če potovanje traja nad 12 ur, nad 8 do vključno 12 ur ter od 6 do vključno 8 ur (8. člen Aneksa, št. 88/21).

Zneski dnevnic se usklajujejo enkrat letno. Uskladitev se izvede januarja za tekoče leto, skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2026 je javni uslužbenec in funkcionar upravičen do dnevnice za službeno potovanje v državi, ki traja:

• nad 12 ur, v višini 26,99 evra,
• nad 8 do vključno 12 ur, v višini 13,46 evra,
• od 6 do vključno 8 ur, v višini 7,38 evra.

Navedeni Aneks določa tudi, da se dnevnica za službeno potovanje v državi nad 12 ur določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Ne glede na prejšnji stavek javnemu uslužbencu pripada dnevnica tudi, kadar se službeno potovanje začne v prvem dnevu in se brez prekinitve konča v naslednjem dnevu ter traja skupaj več kot 12 ur, vendar v nobenem od obeh dni ne traja več kot 12 ur.

Javni uslužbenec, ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator, nima pravice do dnevnice. V primeru, da ima javni uslužbenec na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice.

Dnevnica in regres za prehrano se izključujeta. Če uslužbenec prejme dnevnico, za isti dan ne prejme regresa za prehrano.

Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi

Uporaba lastnega avtomobila v službene namene izjemoma mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem ali na podlagi potnega naloga, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela (9. člen Aneksa, št. 88/21). Če je javnemu uslužbencu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za uporabo lastnega avtomobila v obliki kilometrine na podlagi dogovora ali potnega naloga.

Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.

Za obračun kilometrine za uporabo lastnega avtomobila v službene namene se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišja cena bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji za pretekli mesec. To ceno ministrstvo, pristojno za energijo vsak mesec posebej sporoči ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Ta cena se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

Jubilejna nagrada

Do 1. 6. 2012 je veljalo, da je pri izplačilu jubilejne nagrade relevantna skupna delovna doba javnega uslužbenca, pridobljena tako v javnem kot tudi zasebnem sektorju, po 1. 6. 2012 pa se pri izplačilu jubilejne nagrada upošteva le delovna doba pridobljena v javnem sektorju.

Javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 ali 40 let delovne dobe pri delodajalcih v javnem sektorju, izplača pa se mu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev. Delovna doba je delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju (10. člen Aneksa, št. 88/21). V zvezi z določbo glede delovne dobe pri koncesionarjih je bila v letu 2021 dodatno sprejeta  razlaga kolektivne pogodbe (Uradni listi RS, št. 172/2021), in sicer, da se kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.

V zvezi s pravico do jubilejne nagrade velja opozoriti tudi na veljavni Aneks h kolektivni pogodbi iz leta 2013 (Uradni list št. 46/13), ki določa, da javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej (10, 20 ali 30 let delovne dobe) še ni prejel v javnem sektorju ter, da članu reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, pripada za 20 odstotkov višja jubilejna nagrada. Zahtevo za izplačilo jubilejne nagrade iz prejšnjega stavka vloži sindikat, na predlog člana.

Zneski jubilejnih nagrad se usklajujejo enkrat letno. Uskladitev se izvede januarja za tekoče leto, skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2026 javnemu uslužbencu in funkcionarju pripada jubilejna nagrada v višini:

• za 10 let delovne dobe: 364,33 evra,
• za 20 let delovne dobe: 546,49 evra,
• za 30 let delovne dobe: 728,66 evra,
• za 40 let delovne dobe: 728,66 evra.

Solidarnostna pomoč

Javni uslužbenec je upravičen do izplačila solidarnostne pomoči v naslednjih življenjskih okoliščinah (4. točka 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Slovenij):

• smrt delavca ali ožjega družinskega člana,
• težja invalidnost,
• daljša bolezen, 
• elementarne nesreče ali požari. 

Vsak od teh primerov ima določene pogoje za uveljavitev pravice do solidarnostne pomoči, s tem, da Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, aneksi in razlage dodatno določajo, kako se posamezni primeri obravnavajo. Pravica do solidarnostne pomoči je za javne uslužbence urejena v Aneksih h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju besedila: Aneks), ki so objavljeni v Uradnem listu RS št. 40/12, 46/13 in 92/25, pri čemer je za konkretnega javnega uslužbenca treba upoštevati kolektivno pogodbo in njene anekse, ki veljajo za njegovega delodajalca. 

Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine 120 odstotkov minimalne plače. V primeru požara ali naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitev višine minimalne plače iz prejšnjega stavka ne velja.

Eden izmed pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči je pravočasna pisna vloga javnega uslužbenca, na podlagi katere delodajalec preverja upravičenost do izplačila solidarnostne pomoči. Javni uslužbenec lahko zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči vloži v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti. Pri daljši bolezni je pogoj izpolnjen v primeru bolniške odsotnosti, ki traja 3 mesece ali več kar sledi iz razlage Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki je objavljena v Uradnem listu RS, št. 99/13. Za člane reprezentativnega sindikata podpisnika Aneksa (Uradni list RS, št. 46/13) v roku iz prejšnjih stavkov pisno vlogo vloži sindikat na predlog člana.

Član reprezentativnega sindikata je pod določenimi pogoji upravičen do 20 odstotkov višje solidarnostne pomoči, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer (smrt delavca ali ožjega družinskega člana, težja invalidnost, daljša bolezen) ne presega oziroma ne bi presegala višine 168 odstotkov minimalne plače, razen v primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ko omejitve glede višine osnovne plače ne veljajo (2. člen Aneksa, št. 92/25). Javnim uslužbencem, članom reprezentativnega sindikata, ki niso podpisali tega aneksa, so pa podpisniki aneksa iz leta 2013 (Uradni list RS, št. 46/13), prav tako pripada 20 odstotkov višja solidarnostna pomoč, vendar pa kriterij v teh primerih ostaja nespremenjen, torej, da osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega 130 odstotkov minimalne plače.

Višina solidarnostne pomoči se uskladi enkrat letno in se izvede januarja za tekoče leto, skladno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2026 znaša višina solidarnostne pomoči javnemu uslužbencu in funkcionarju v višini 728,66 evra.

Odpravnina ob upokojitvi

Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša tri povprečne mesečne plače zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma tri zadnje mesečne plače javnega uslužbenca, če je to zanj ugodneje (4. člen Aneksa, št. 80/18).

Pri izračunu odpravnine ob upokojitvi se glede razlage pojma »zadnje plače« upošteva zadnjo mesečno plačo javnega uslužbenca za polni mesec dela. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24 in 12/26 – ZPPJUFT) v prvem odstavku 7. člena določa: "Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in drugega plačila, če je tako določeno s tem zakonom". Pri izračunu odpravnine ob upokojitvi se torej upoštevajo vsi dodatki, ki so javnemu uslužbencu pripadali za določen mesec, ne pa tudi poračuni za prejšnje mesece, zaostanki izplačil ipd.

Nagrade dijakom in študentom

Dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse pripada nagrada, ki se določi v mesečnem znesku, in sicer za:

• dijake: 86,00 evrov,
• študente: 172,00 evrov.

Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti (8. člen Aneksa,  št. 88/21). Od uveljavitve aneksov naprej se upoštevajo višine nagrad za obvezno prakso dijakom in študentom, kot jih določajo aneksi, in ne več določbe Zakona za uravnoteženja javnih financ. Ti aneksi pa ne urejajo morebitnih izplačil regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela dijakom in študentom na obvezni praksi. Podlago za izplačilo regresa za prehrano in stroškov prevoza na delo in z dela dijakom in študentom na praksi je treba preveriti v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev.

Regres za letni dopust

Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače in sicer praviloma do 1. julija tekočega koledarskega leta (131. člen ZDR-1). Delavcu, ki ima pravico do celotnega letnega dopusta, pripada tudi pravica do celotnega regresa, če pa ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) v drugem odstavku 7. člena določa, da se regres za letni dopust za leto 2026 javnim uslužbencem izplača v višini, ki za 10 odstotkov presega višino minimalne plače za leto 2026. Regres za letni dopust se izplača najpozneje ob izplačilu plače za april 2026.

Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom znaša 1.481,88 evra. Glede na navedeno regres za letni dopust za leto 2026 znaša 1.630,07 evra.

Datum izplačila regresa za letni dopust za leto 2026 je določen najpozneje ob izplačilu plače za april 2026, kar pomeni, da lahko proračunski uporabniki regres za letni dopust za leto 2026 izplačajo tudi prej. Javnim uslužbencem in funkcionarjem pri proračunskih uporabnikih, ki pri izplačilu plač uporabljajo MFERAC, bo regres za letni dopust izplačan ob izplačilu plače za april 2026, torej v mesecu maju 2026.

Povračilo stroškov za službena potovanja v tujino

Povračilo stroškov za službena potovanja v tujino za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ureja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 102/25; v nadaljevanju: uredba).

Zaposlenim v javnem sektorju pripada na podlagi dokazil povračilo naslednjih stroškov:

• dnevnica kot povračilo stroškov prehrane,
• stroški za prenočišče,
• stroški za dnevni počitek,
• stroški prevoza, parkirnina, cestnina, predornina in stroški nakupa vinjete,
• stroški zdravstvenih storitev in zavarovanj,
• stroški reprezentance ter
• drugi stroški, povezani z opravljanjem službenih nalog na službenem potovanju.

Uredba ureja tudi stroške, povezane z uporabo VIP-storitev ali VIP prehoda na letališču, pri čemer je uporaba VIP-storitev na letališču dopustna le ob sočasnem prehodu, ko potuje predsednik republike, bivši predsednik republike, dokler na podlagi zakona prejema nadomestilo plače, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, predsednik državnega sveta, predsednik ustavnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, minister ali veleposlanik skupaj z delegacijo. VIP-prehod, ko je ta na voljo kot samostojna storitev, lahko izjemoma uporabijo tudi državni sekretarji z delegacijo z namenom, da se tako zagotovi učinkovita in pravočasna izvedba službenega potovanja. Ta določba se uporablja tudi za spremljevalno osebje (na primer za varnost, protokol), če potuje skupaj z navedenimi zaposlenimi (delegacijo).

Uredba ureja možnost kombiniranja službenega in zasebnega potovanja ter povračilo stroškov v zvezi s tem.

Zaposlenemu se ne povrnejo tisti stroški službenega potovanja v tujino, ki jih je poravnal gostitelj oziroma organizator neposredno na račun zaposlenega.

Zneski dnevnic so določeni v prilogi k uredbi za posamezne države, v nekaterih primerih pa tudi za posamezna mesta. Odstotek dnevnice, ki pripada zaposlenemu, je odvisen od trajanja službenega potovanja v tujino in od tega, ali je zaposlenemu že zagotovljen kateri od obrokov prehrane (brezplačna prehrana).

Uporaba lastnega motornega vozila za službeno potovanje v tujino je izjemoma mogoča samo na podlagi naloga za službeno potovanje, če drugače službenega potovanja ni mogoče opraviti ali če je to bolj ekonomično. Če je v nalogu za službeno potovanje določeno, da se za službeno potovanje v tujino uporabi lastno motorno vozilo, se zaposlenemu povrnejo stroški v višini 30% cene litra neosvinčenega motornega bencina 95 oktanov za prevoženi kilometer.

Zimski regres

Zimski regres je obvezni denarni prejemek, do katerega je upravičen delavec (uveljavljen je bil leta 2025 z Zakonom o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR)).

Višina zimskega regresa je določena v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delavcu mora biti izplačan najpozneje v roku 18 dni po izteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega leta.

Za leto 2025 je zimski regres znašal 638,86 evra.

Pravico do zimskega regresa imajo tudi funkcionarji, ki prejemajo plačo v skladu z določili zakona, ki ureja skupne temelje plačnega sistema v javnem sektorju. 

Na strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so objavljena podrobnejša pojasnila in pogosta vprašanja in odgovori.