GOV.SI

Učinkovito upravljanje kadrov, ki vključuje načrtovanje in spremljanje zaposlovanja javnih uslužbencev, prispeva k optimalnemu vodenju kadrovske politike posameznih organov državne uprave. Uvedba metod, postopkov in orodij s področja upravljanja kadrovskih virov prispeva k večji motivaciji, razvoju in učinkovitosti javnih uslužbencev, vodstvu pa omogoča optimalno organizacijo dela ter uporabo znanj in sposobnosti zaposlenih.

Skupni kadrovski načrt (SKN) organov državne uprave

Zakon o javnih uslužbencih določa, da organi sklepajo delovna razmerja in upravljajo kadrovske vire v skladu s kadrovskimi načrti, v katerih se prikažejo dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe števila javnih uslužbencev.

Mesečna in letna poročila o uresničevanju skupnega kadrovskega načrta

Šesti odstavek 15. člena Pravilnika o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov med drugim določa, da ministrstvo, pristojno za upravo, spremlja uresničevanje skupnega kadrovskega načrta po številu javnih uslužbencev in vodi evidenco njegovih sprememb ter mesečni pregled uresničevanja skupnega kadrovskega načrta, o čemer pripravi tudi letno poročilo. Mesečna in letna poročila o uresničevanju skupnega kadrovskega načrta objavljamo na portalu OPSI.

Zbirni kadrovski načrt (ZKN) oseb javnega prava

Zakon o javnih uslužbencih določa, da organi sklepajo delovna razmerja in upravljajo kadrovske vire v skladu s kadrovskimi načrti, v katerih se prikažejo dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe števila javnih uslužbencev.

Šesti in sedmi odstavek 21. člena Pravilnika o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov med drugim določata, da ministrstva za osebe javnega prava iz njihove pristojnosti enkrat letno zberejo poročila o uresničitvi kadrovskih načrtov. Skupno poročilo pošljejo ministrstvu, pristojnemu za upravo, ki pripravi skupno poročilo za vse osebe javnega prava iz 22. člena Zakona o javnih uslužbencih.

Kadrovski načrti posrednih uporabnikov proračuna

Posredni uporabniki proračuna države in občin ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejmejo tudi kadrovski načrt, ki mora biti usklajen s finančnim.

Način priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologijo spremljanja njihovega izvajanja določa Uredba o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019

  • Priprava kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna      

        Mnenja, pojasnila in odgovori

Kadrovska poročila

Letno kadrovsko poročilo, ki ga pripravljamo na Ministrstvu za javno upravo, zajema prikaze podatkov za vse zaposlene v organih državne uprave, ki so imeli v preteklem letu sklenjeno delovno razmerje, ne glede na vir financiranja, iz katerega se črpajo sredstva za stroške njihovega dela.

Podatkov o številu zaposlenih v kadrovskem poročilu ni mogoče enačiti s podatki o številu zaposlenih, kot so prikazani v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave za posamezna leta, saj gre za drugačno metodologijo štetja.

Centralna kadrovska evidenca državne uprave (CKEDU)

Za izvajanje politike upravljanja kadrovskih virov v organih državne uprave, za obračun plač in izvajanje obveznosti delodajalca ter za odločanje o pravicah in obveznostih iz delovnih razmerij se skladno z Zakonom o javnih uslužbencih vodi centralna kadrovska evidenca državne uprave (CKEDU). Upravljavec CKEDU je Ministrstvo za javno upravo.

O objavah prostih delovnih mest

Za pošiljanje informacij in sprejemanje prijav so pristojni organi in organizacije, ki objavljajo posamezna prosta delovna mesta. Rok za prijavo je določen s posameznim razpisom in velja ne glede na trajanje objave na teh straneh.

Interni natečaji

Interni natečaj se izvaja, da se pred uvedbo postopka za novo zaposlitev omogoči zaposlenim javnim uslužbencem v organih državne uprave in drugih organih, ki po sporazumu z vlado vstopijo v interni trg dela, da pod enakimi pogoji kandidirajo za zasedbo prostega delovnega mesta.

Javni natečaji

Za zaposlitev na uradniškem delovnem mestu v organih državne uprave in upravah lokalne skupnosti je potrebna izvedba javnega natečaja, katerega namen je omogočiti vsem kandidatom dostop do delovnega mesta pod enakimi pogoji, pri čemer se zagotavlja izbira strokovno najbolj usposobljenega kandidata.

Javni natečaji Uradniškega sveta

Zaposlitev uradnika na položaju (generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi ministrstva, predstojnika vladne službe in načelnika upravne enote) se izvaja kot javni natečaj. Namen je na podlagi standardov strokovne usposobljenosti, meril za izbiro in metod preverjanja usposobljenosti izbrati kandidata, ki je glede na svojo strokovno usposobljenost najprimernejši za položaj. 

Javni natečaji – zaposlitve v tujini in EU-opazovanja volitev (napotitve iz RS)

Na javne natečaje se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije, ki želijo kandidirati za zaposlitve v tujini in za EU-opazovanje volitev. Za pošiljanje informacij in sprejemanje prijav so pristojni organi, ki objavljajo posamezna prosta delovna mesta. Rok za prijavo je določen s posameznim razpisom in velja ne glede na trajanje objave na spletni strani.

Interni natečaji – zaposlitve v tujini in OVSE-opazovanja volitev (napotitve iz RS)     

Na interne natečaje se lahko prijavijo javni uslužbenci, ki želijo kandidirati za zaposlitve v tujini in za OVSE-opazovanje volitev. Za pošiljanje informacij in sprejemanje prijav so pristojni organi, ki objavljajo posamezna prosta delovna mesta. Rok za prijavo je določen s posameznim razpisom in velja ne glede na trajanje objave na spletni strani.

Razpisi mednarodnih organizacij  

Na razpisana delovna mesta se lahko prijavijo državljani Republike Slovenije za zaposlitev v tujini, večinoma v ustanovah Evropske unije (Evropski parlament, Europol, evropska sodišča, agencije in drugi), pa tudi v drugih mednarodnih organizacijah. Objavljene so tudi druge informacije o usposabljanju in izobraževanju v tujih institucijah.

Koristne povezave: 

Druga prosta delovna mesta

Gre za objave drugih prostih delovnih mest, kot so strokovno-tehnična delovna mesta za nedoločen  in določen čas ter uradniška delovna mesta za določen čas. Na te objave se lahko prijavi vsakdo, ki izpolnjuje razpisane pogoje. Za uradniška delovna mesta za določen čas so pogoji enaki kot za uradniška delovna mesta za nedoločen čas, postopek izbire pa je enak kot pri zaposlitvi na strokovno-tehnično delovno mesto.

Letni pogovor, ocena in napredovanje javnega uslužbenca

Nadrejeni mora spremljati delo, strokovno usposobljenost in kariero javnih uslužbencev ter vsaj enkrat letno opraviti razgovor o tem z vsakim javnim uslužbencem, kot to določa 105. člen Zakona o javnih uslužbencih. Njun pogovor je usmerjen v delovne in razvojne perspektive sodelavca, upoštevaje njegove veščine, znanje, spretnosti, sposobnosti in lastnosti ob zagotavljanju ustrezne povezanosti med osebnimi, delovnimi, organizacijskimi in cilji celotne državne uprave.

Posamezniki dobrih rezultatov pri delu ne dosegajo izključno zaradi formalne izobrazbe in strokovne usposobljenosti, ampak tudi zato, ker stalno skrbijo za svoj strokovni razvoj, znajo svoje znanje uporabiti v različnih položajih in okoliščinah, so pripravljeni vložiti več truda za pripravo kakovostnih rešitev ter ob razumevanju strateških in strokovnih smernic z njimi povezati tudi svojo karierno pot.

Kompetenčni model v državni upravi

Za uspešno opravljanje delovnih nalog je potrebna več kot le formalna izobrazba in strokovna usposobljenost; potrebna so tudi druga znanja in veščine, vedenja, ravnanja in lastnosti, ki omogočajo, da posameznik delo opravi na najvišji ravni. Za uspešno opravljanje delovnih nalog so torej potrebne tudi ustrezne kompetence zaposlenih. Na Ministrstvu za javno upravo smo tako v okviru uresničitve zastavljenih ciljev v Strategiji razvoja javne uprave 2015–2020 v sodelovanju z drugimi organi državne uprave v letu 2019 pripravili model kompetenc za državno upravo.

Model kompetenc je podlaga orodjem za presojanje razvitosti kompetenc in kot izhodišče za razvoj prepoznanih vrzeli v kompetencah zaposlenih. Vodjem in kadrovikom bo v okviru letnih razgovorov v pomoč pri obravnavi pričakovanj glede načina dela, uspešnosti pri delu ter pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zaposlenih. Pri izbiri novih sodelavcev bodo na kompetence vezana vedenjska vprašanja v pomoč pri izbiri najprimernejšega kandidata. V povezavi z obstoječimi (in novimi) kadrovskimi procesi lahko model kompetenc omogoči zagotavljati prave ljudi na pravih delovnih mestih ter optimalnejšo uporabo potencialov zaposlenih ter tudi zadovoljnejše zaposlene, ki zagotavljajo kakovostne storitve za gospodarstvo in državljane. Dolgoročno lahko uporaba modela kompetenc prispeva tudi k razvoju boljše kulture vodenja in okrepi k razvoju usmerjeno organizacijsko kulturo.

  • Zaključen

    Vzpostavitev kompetenčnega modela

    Na Ministrstvu za javno upravo smo za uresničitev ciljev Strategije razvoja javne uprave 2015 - 2020 pričeli z izvedbo operacije Učinkovito upravljanje zaposlenih (UUZ), kamor je bil umeščen tudi projekt Vzpostavitev kompetenčnega modela (VKM).