Skoči do osrednje vsebine

Informacije in usmeritve strokovni javnosti na področju cestne infrastrukture

Slovensko cestno omrežje obsega okrog 39.000 cest kilometrov cest, od tega je nekaj manj kot 6.000 kilometrov glavnih in regionalnih cest, ki so v upravljanju Direkcije za infrastrukturo.

Za izvedbo projektov na področju cestne infrastrukture mora investitor ali predlagatelj projektov pri pripravi dokumentacije upoštevati številna navodila, standarde in praktične napotke, zato smo za lažjo orientacijo na enem mestu zbrali navodila in različna gradiva, ki so na voljo pripravljavcem dokumentacije za Direkcijo za infrastrukturo, ki jo je potrebno pripraviti pred in po izvedbi investicije na glavnih in regionalnih cestah ter kolesarskih poteh.

Identifikacija projekta

Dokument identifikacije investicijskega projekta je temeljni dokument za uvrstitev projekta v načrt razvojnih programov. Dokument identifikacije investicijskega projekta vsebuje podatke, potrebne za določitev investicijske namere in njenih ciljev v obliki funkcionalnih zahtev, ki jih mora investicija izpolnjevati. Vsebuje lahko tehnične ali tehnološke prvine rešitev in je podlaga za odločanje o nadaljnji izdelavi investicijske dokumentacije ali nadaljevanju investicije.

Za koriščenje sredstev državnega proračuna za izvajanje investicijskih del na državnem cestnem omrežju mora investitor oziroma predlagatelj z obrazcem o identifikaciji projekta Direkciji za infrastrukturo predlagati uvrstitev novega projekta v Načrt razvojnih programov. Po proučitvi in odločitvi ali se predlagani projekt nahaja v obsegu možnega financiranja v naslednjem srednjeročnem obdobju, je predlagatelj obveščen o nadaljnjih postopkih. Na Direkcijo za infrastrukturo, Sektor za finance in planiranje, je potrebno posredovati ustrezen dokument identifikacije projekta.

Priročnik za cestno razsvetljavo v območju prehodov za pešce oziroma kolesarje

Prehodi za pešce in oziroma ali kolesarje so površine, na katerih se srečajo različne skupine udeležencev v prometu. Na eni strani motorna vozila ter na drugi strani pešci in kolesarji. Zadnji dve omenjeni skupini spadata med šibkejše udeležence v prometu, ki so zato ob »bližnjih« srečanjih pogosto poškodovani, možni pa so tudi smrtni izidi. Da bi preprečili takšna srečanja oziroma dogodke, mora voznik motornega vozila pravočasno opaziti pešca ali kolesarja na ali ob prehodu. Pravočasno pomeni dovolj zgodaj, da lahko pred prehodom še varno ustavi.

V priloženih datotekah se nahaja "Priročnik za cestno razsvetljavo v območju prehodov za pešce in oziroma ali kolesarje".

Projektna dokumentacija in projektiranje

Vzorce projektnih nalog za izdelavo izvedbenih načrtov in vlog ter druga navodila za projektiranje oziroma izvajanje ukrepov v sklopu cestnega sveta glavnih in regionalnih cest ter kolesarskih površin, ki jih morajo biti upoštevana pri pripravi dokumentacije je pripravila Direkcija za infrastrukturo.

Prometna signalizacija

Prometna signalizacija in prometna oprema so sredstva in naprave, ki udeležence cestnega prometa opozarjajo na nevarnosti, naznanjajo omejitve, prepovedi in obveznosti, dajejo potrebna obvestila za varen in neoviran promet ter udeležence vodijo v prometu. Prometna signalizacija mora izpolnjevati določene tehnične pogoje.

Smernice

Smernice je pripravila Direkcija za infrastrukturo z namenom izboljšanja nivoja prometne varnosti otrok-šolarjev, motoristov ter vodenja prometa na cestnem omrežju.

  • Smernice za izboljšanje prometne varnosti otrok, šolarjev

    Za izboljšanje prometne varnosti otrok je Direkcija za infrastrukturo pripravila »Smernice za postavitev in izvedbo urbane opreme ter arhitekturnega oblikovanja prometnih površin za izboljšanje prometne varnosti otrok - šolarjev« v katerih predlaga vodila za oblikovanje cestnih znakov, ki bi udeležence v prometu opozarjale na bližino šole.
    Navodila
  • Smernice za varnost motoristov

    Motoristi oziroma angleško powered two wheelers - PTW sodijo v skupino ranljivih udeležencev v prometu zaradi več vzrokov:
    - niso obdani s ''ščitom'',
    - dinamika vožnje dvoslednih vozil se razlikuje od dinamike vožnje enoslednega vozila (dvosledno: volan, enosledno: krmilo in kot nagiba),
    - majhna masa glede na preostale vrste motoriziranih udeležencev, ki prihajajo iz nasprotne strani),
    - majhen prečni profil glede na preostale vrste motoriziranih udeležencev (težja zaznavnost),
    - ukrepi za zagotavljanje pasivne varnosti so praviloma prilagojeni dvoslednim vozilom in lahko enoslednim vozilom pomenijo nevarnost,
    - motorna kolesa imajo v primerjavi z dvoslednimi vozili večje razmerje kW/kg.

    To je spoznala tudi Evropska komisija, zato v novelaciji Direktive 2008/96 (Direktiva 2019/1936) motoriste izrecno uvršča v skupino ranljivih udeležencev:
    - posebno pozornost je treba nameniti varnosti pešcev, kolesarjev in motoristov (”v vseh fazah je potrebno preveriti projekt za vse skupine ranljivih udeležencev”) – novi člen 6b;
    - ranljivi udeleženci so natančno določeni v novem členu 2 (10);
    - priloga II: vključene so nove zahteve (n in h), posebej zaradi motoristov.

    Priljubljenost motornih koles v Sloveniji ves čas narašča. V Sloveniji je, po zadnjih podatkih Ministrstva za infrastrukturo, število izdanih vozniških dovoljenj tako za kategorijo A kot tudi za kategorijo B približno 195.000. Število registriranih motornih koles se povečuje in s porastom števila motoristov na cestah se povečuje tudi verjetnost njihove udeležbe v prometnih nesrečah.

    Konec leta 2018 je bilo v Sloveniji registriranih 130.935 motornih koles in koles z motorjem. Čeprav je v zadnjih letih skupno število prometnih nesreč v Sloveniji v upadanju, pa se je število nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki motornih koles, povečalo. Delež hudo poškodovanih in umrlih motoristov je glede na skupno število poškodovanih in umrlih v prometnih nesrečah bistveno višji, kot je njihov delež v strukturi prometa.

    Direkcija je v preteklosti sama ali v sodelovanju z drugimi slovenskimi pristojnimi institucijami izvedla vrsto aktivnosti na področju izboljšanja prometne varnosti motoristov: s preventivnimi akcijami in izobraževanjem, z dodatno prometno signalizacijo in izboljšanjem prometnovarnostnih razmer na/ob cesti. Vendar je bila večina teh aktivnosti kurativna.

    S pričujočo smernico pa se Slovenija postavlja ob bok nekaterim državam (Avstriji, Nemčiji, Norveški, Portugalski, Veliki Britaniji, Franciji in Španiji), ki že imajo predpise s področja projektiranja, opremljanja in vzdrževanja cest za večjo varnost motoristov, kar pa ima preventivni pomen. Smernica tako vsebuje dognanja in predloge držav, ki se s področjem zagotavljanja prometne varnosti motoristov ukvarjajo že dalj časa. Je povzetek dobrih praks držav z najvišjo ravnjo prometne varnosti motoristov in dodaten prispevek k zagotavljanju prometne varnosti motoristov v Sloveniji.
    Navodila
  • Smernice za vodenje prometa

    Za zagotavljanje sistemskega pristopa k vodenju prometa s prometnimi znaki za vodenje prometa po glavnih in regionalnih cestah v Republiki Sloveniji je Direkcija za infrastrukturo pripravila »Smernice za vodenje prometa«, s katerimi omogoča enakovredno obravnavo vseh predlogov in kakovostno strokovno načrtovanje vodenja prometa pri posameznih potrebnih aktivnostih.
    Navodila

Splošni pogoji in navodila za nameščanje odvračal na odsekih državnih cest za zainteresirane lovske družine

  • Splošni pogoji in navodila za nameščanje odvračal na odsekih državnih cest za zainteresirane lovske družine

    V priloženo datoteki se nahajajo splošni pogoji in navodila za nameščanje odvračal na odsekih državnih cest za zainteresirane lovske družine.
    Navodila

Tehnične specifikacije za prometno infrastrukturo

V nadaljevanju so objavljene nove tehnične specifikacije za prometno infrastrukturo (TSPI) in stare tehnične specifikacije za ceste (TSC). Oboje predstavljajo tehnične standarde, ki se upoštevajo pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju prometne infrastrukture. Na voljo so tudi še neizdane tehnične specifikacije (na primer končni osnutki, katerih vsebina je že bila potrjena na tehničnih odborih), ki jih naročniki že lahko uporabljajo kot del razpisne dokumentacije.

Objavljene tehnične specifikacije so namenjene predvsem strokovni javnosti (projektantom, inženirjem, pripravljavcem strokovnih študij in podobno). Večina teh dokumentov vsebuje kompleksne tabele in grafične (slikovne) priloge oziroma tehnične razlage in navodila za pripravo tehničnih dokumentacij. Dokumenti vsebujejo tudi zahtevnejše tabele in slikovno gradivo, ki ga v večini primerov ni možno prilagoditi oziroma opisati na način, da bi ustrezalo zahtevam o dostopnosti. Obvestilo o domnevno nedostopnih vsebinah in oziroma ali zaprosilo za informacije o nedostopnih vsebinah nam lahko pošljete po navadni ali elektronski pošti na naslov Direkcije za infrastrukturo.

Kategorizacija cest in evidence Banke cestnih podatkov za občine

Občine so dolžne do 15. maja tekočega leta Direkciji za infrastrukturo posredovati podatke o občinskih cestah za evidenco tehničnih podatkov o javnih cestah in objektih na njih ter o izdatkih za občinske javne ceste v predhodnem koledarskem letu, ki jih določa Zakona o cestah in Pravilnika o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih.

Naziv storitve Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Predaja izvedenih del, podatki za Banko cestnih podatkov

Izvajalci del na državnih cestah so dolžni predati dokumentacijo za vsa izvedena dela na glavnih in regionalnih cestah najkasneje v roku 15 dni po zaključku gradnje v pregled na Direkcijo za infrastrukturo.

Naziv storitve Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Predaja projektne dokumentacije v arhiv Direkcije za infrastrukturo

Pred predajo projektne dokumentacije v arhiv Direkcije za infrastrukturo je potrebno dokumentacijo primerno opremiti, zato so bila pripravljena navodila za oblikovanje vsebine projektne dokumentacije ter praktični napotki za označevanje in klasificiranje besedilnih in grafičnih prilog.

Naziv storitve Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Izredno štetje prometa in posredovanje podatkov

Izvajalci štetje prometa na državnih cestah so dolžni zbrane podatke posredovati Direkciji za infrastrukturo. Podatki se posredujejo na predpisanih obrazcih, zato da so zajeti prometni podatki skladni s kategorijami vozil, ki jih Direkcija vodi v svojih evidencah. Tako zbrane podatke uporabljamo pri analizi prometnih gibanj oziroma v procesu načrtovanja.

Naziv storitve Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Navodila uporabnikom programa za izračun stroškov uporabnikov ceste ter za prometno ekonomsko oceno cestnih projektov

S programom za izračun stroškov uporabnikov ceste ter za prometno ekonomsko oceno cestnih projektov (OPCOST) merimo cenovna razmerja med naložbo v cestni infrastrukturni projekt in pričakovanimi koristmi uporabnikov ter med več variantami prometnega projekta izberemo najustreznejšo.

Naziv storitve Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Potrjevanje referenc

Pri kandidiranju na javnih razpisih so obvezna priloga tudi potrjene reference za pretekla kvalitetno opravljena dela, ki so sorodna predmetu javnega razpisa. Reference za opravljena dela morajo ponudniku potrditi naročniki že opravljenih del, zato smo na Direkciji za infrastrukturo pripravili navodila vlagateljem za potrditev referenc izvedenih del.

Naziv storitve Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo