Matična evidenca dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

Določanje in evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, posredovanje podatkov v zemljiški kataster, namen uporabe podatkov in varstvo pravic lastnikov zemljišč predpisuje Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (ZEDRZ), podrobnejšo vsebino ter način vodenja evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in železniške infrastrukture pa predpisuje Pravilnik o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Matična evidenca dejanske rabe zemljišč javne cestne in železniške infrastrukture je evidenca, v kateri se vodijo podatki o dejanski rabi javne občinske cestne infrastrukture (lokalne ceste, javne poti), javne državne cestne infrastrukture (avtoceste, hitre ceste, glavne ceste, regionalne ceste) ter javne železniške infrastrukture.

V matični evidenci se zbirajo podatki o javni prometni infrastrukturi, ki jih evidentirajo upravljavci posamezne javne prometne infrastrukture in za pravilnost ter ažurnost posredovanih podatkov tudi odgovarjajo. Direkcija za infrastrukturo, kot upravljavec matične evidence vzpostavi, vodi in vzdržuje matično evidenco dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Pristojni upravljavci javne cestne ali javne železniške infrastrukture so:

• za železnice: SŽ-infrastruktura, d. o. o.,
• za avtoceste in hitre ceste: DARS d. d.,
• za glavne in regionalne ceste: Direkcija za infrastrukturo,
• za občinske ceste: pristojna občinska uprava.

Javnost podatkov matične evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

V katastru nepremičnin se podatki o dejanski rabi zemljišč vodijo kot poligon v skupnem sloju dejanske rabe, pri parcelah pa kot podatek o deležu površine posamezne dejanske rabe zemljišč. Evidenco dejanske rabe zemljišč v katastru nepremičnin namreč predstavljajo podatki o posameznih dejanskih rabah zemljišč, to so:

• kmetijska zemljišča,
• gozdna zemljišča,
• vodna zemljišča,
• neplodna zemljišča in
• pozidana zemljišča.

Med slednja se uvršča dejanska raba zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Javni vpogled v evidentirane podatke dejanske rabe zemljišč (vezane na zemljiško parcelo) omogoča Geodetska uprava na svojem spletnem portalu Javni vpogled v podatke Geodetske uprave Republike Slovenije.

Kot upravljavec matične evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture Direkcija pripravi podatke sloja dejanske rabe javne prometne infrastrukture za Geodetsko upravo ob vsaki spremembi, pri čemer se podatki o dejanski rabi zemljišč v zemljiškem katastru avtomatsko pripišejo zemljiški parceli.

Na povezavi do portala Direkcije za prevzem velikih podatkovnih datotek  je omogočen Vpogled v matično evidenco dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, v evidentirane podatke javne prometne infrastrukture (sloje javne železniške infrastrukture, javne državne cestne infrastrukture in javne občinske cestne infrastrukture).

Aktualno stanje vpisanih podatkov dejanske rabe javne prometne infrastrukture po dolžini prometnega omrežja glede na posamezne upravljavce

Na dan 31. decembra 2023 je vpisana dejanska raba javne prometne infrastrukture:

• avtoceste in hitre ceste (upravljavec DARS d. d.): vpisana 100 odstotkov; 
• glavne in regionalne ceste (upravljavec Direkcija za infrastrukturo): vpisana 100 odstotkov;
• javna železniška infrastruktura (upravljavec SŽ-Infrastruktura d. o. o.): vpisana 85,5 odstotka;
• javna občinska cestna infrastruktura: vpisana 83,9 odstotka; prikaz v tabeli Stanje zajete dejanske rabe javne občinske cestne infrastrukture.

Podatki že evidentirane dejanske rabe zemljišč javne prometne infrastrukture na nivoju upravljavcev so dostopni na portalu Direkcije Vpogled v matično evidenco dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Zajem dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

Upravljavci javne cestne in javne železniške infrastrukture morajo dejansko rabo zemljišč evidentirati skladno z določili ZEDRZ in Pravilnika po sprejeti metodologiji:

• Metodologija za evidentiranje dejanske rabe javne cestne infrastrukture
• Metodologija za evidentiranje dejanske rabe javne železniške infrastrukture

Evidentirano dejansko rabo zemljišč morajo posredovati Direkciji v obliki elaborata sprememb podatkov dejanske rabe zemljišč skladno z enotnim načinom izmenjave datotek ter strukturo podatkov, ki jo definira Podatkovni model za vodenje evidence ter izmenjevalni format za posredovanje podatkov v evidenco.

Kontrolni postopki zajete dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

Kot upravljavec matične evidence Direkcija skrbi za kakovost evidentiranih podatkov in pred evidentiranjem posredovanih podatkov v matično evidenco izvede kontrolne postopke vsebinske, atributne ter topolške in geometrijske usklajenosti, ki med drugim vključujejo naslednje ključne kriterije:

• zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) mora biti skladen s stanjem v naravi;
• zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen z aktualnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest oziroma z uredbo o kategorizaciji državnih cest in železniških prog;
• posredovani sloj dejanske rabe zemljišč pod prometno infrastrukturo mora izkazovati dejansko stanje v naravi (območje javne ceste oziroma železnice) in mora biti skladen z ZK GJI;
• poligoni dejanske rabe morajo biti vsebinsko in topološko usklajeni ter kjer je to mogoče, pripeti na točke katastra nepremičnin.

Podrobnejše informacije o Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) so v poglavju Priporočila upravljavcem javne prometne infrastrukture.

Posredovani elaborati, ki ne bodo skladni z metodologijo in navedenimi izhodiščnimi kriteriji, bodo zavrnjeni kot neustrezni. 

Spreminjanje podatkov dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture

Podatke dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture je mogoče spreminjati s posameznimi elaborati, to so:

1. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe (izdela ga upravljavec infrastrukture). 

Izvede se prvi vpis podatkov dejanske rabe v matično evidenco ali vpis sprememb podatkov dejanske rabe na predlog upravljavca javne prometne infrastrukture, kjer se bo sprememba podatkov dejanske rabe zemljišč izvedla na podlagi:

• elaborata sprememb, ki ga je upravljavec pripravil v tehničnem postopku uskladitve;
• elaborata sprememb, ki ga je upravljavec pripravil zaradi spremembe dejanske rabe zemljišč v skladu s spremembo ZK GJI;
• elaborata sprememb iz drugih razlogov upravljavca.

2. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika (izdela ga geodetsko podjetje).

Izvede se vpis sprememb podatkov dejanske rabe na predlog lastnika zemljišča, pri čemer se sprememba podatkov dejanske rabe zemljišč izvede na podlagi geodetske storitve na terenu in v okviru upravnega postopka uskladitve podatkov dejanske rabe. 

3. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe zaradi usklajevanja matične evidence 

Izvede se vpis spremembe podatkov dejanske rabe z razlogom uskladite podatkov dejanske rabe med različnimi upravljavci matične evidence. Podrobnejše informacije o Stičnih mejah so v poglavju Priporočila upravljavcem javne prometne infrastrukture.

Priporočila za lastnike nepremičnin, ki imajo ugovor na evidentirano dejansko rabo javne prometne infrastrukture

Če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi zemljišč javne prometne infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v katastru nepremičnin in je bil oziroma bi moral biti evidentiran v skladu z ZEDRZ, ne ujema z dejanskim stanjem, in sicer:

• da na njegovem zemljišču dejanska raba ceste ali železnice ni evidentirana, pa bi morala biti (v naravi obstaja),
• da je na njegovem zemljišču evidentirana dejanska raba ceste ali železnice, a napačno (napačna lega in oziroma ali obseg),
• da je na njegovem zemljišču evidentirana dejanska raba ceste ali železnice, ki v naravi dejansko ne obstaja,

lahko:

1. zahteva uvedbo tehničnega postopka uskladitve

pri pristojnem upravljavcu javne prometne infrastrukture vloži zahtevek za uvedbo tehničnega postopka uskladitve podatkov dejanske rabe na zemljišču v njegovi lasti z dejanskim stanjem v naravi.

Vlogi je potrebno priložiti:

• grafični prikaz parcel z zarisom dejanske rabe zemljišč pod infrastrukturnimi objekti (Digitalni Ortofoto - DOF), ki po lastnikovem mnenju ustreza stanju v naravi;
• dokazilo o (so)lastništvu nepremičnin, če (so)lastništvo ni razvidno iz zemljiške knjige;
• ročno podpisano pooblastilo lastnika, če se vlogo oddaja v imenu lastnika;
• morebitne ostale priloge, s katerimi so utemeljene lastnikove navedbe.

Za tehnični postopek uskladitve podatka z dejanskim stanjem je pristojen posamezni upravljavec javne prometne infrastrukture.

Upravljavec javne prometne infrastrukture presodi utemeljenost predloga, po potrebi izvede uskladitev in o ugotovitvah obvesti lastnika zemljišča.

2. zahteva uvedbo upravnega postopka

če upravljavec javne prometne infrastrukture ne ugodi lastniku zemljišča oziroma mu v roku 60 dni po prejemu zahtevka za uvedbo tehničnega postopka uskladitve ne odgovori, lahko lastnik zemljišča pri Direkciji za infrastrukturo vloži zahtevek za uvedbo upravnega postopka uskladitve podatkov dejanske rabe zemljišč z dejanskim stanjem v naravi.

Vlogi je potrebno priložiti:

• grafični prikaz parcel z zarisom dejanske rabe zemljišč pod infrastrukturnimi objekti (Digitalni Ortofoto - DOF), ki po lastnikovem mnenju, ustreza stanju v naravi;
• dokazilo o (so)lastništvu nepremičnin, če (so)lastništvo ni razvidno iz zemljiške knjige;
• ročno podpisano pooblastilo lastnika, če se vlogo oddaja v imenu lastnika;
• morebitne ostale priloge, s katerimi se utemeljuje lastnikove navedbe;
• kopijo zahtevka za uvedbo tehničnega postopka s potrdilom o vročitvi ter morebiten odgovor upravljavca (če kopije zahtevka za uvedbo tehničnega postopka s potrdilom o vročitvi in morebiten odgovor upravljavca ni priložen, bo Direkcija zanje zaprosila upravljavca, kar lahko podaljša čas reševanja zahtevka).

Direkcija izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje na stroške pristojnega upravljavca infrastrukture. Če Direkcija na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika ugotovi, da so se podatki o dejanski rabi, ki jih je evidentiral upravljavec, ujemali z dejanskim stanjem, zahtevo lastnika zemljišča zavrne.

3. se pritoži nadrejenemu ministrstvu

Zoper odločitev Direkcije za infrastrukturo je dovoljena pritožba na Ministrstvo za infrastrukturo.

Pri izvedbi postopkov za uskladitev podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika se obdelujejo osebni podatki lastnika. Informacije posameznikom o obdelavi osebnih podatkov so za primere, pri katerih je Direkcija upravljavec zbirke osebnih podatkov, objavljene na spletni strani Direkcije za infrastrukturo, in sicer o varstvu osebnih podatkov na splošno ali podrobneje o obdelavi osebnih podatkov na področju uskladitev dejanske rabe javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču lastnika.

Priporočila upravljavcem javne prometne infrastrukture

Določanje meja območij dejanske rabe zemljišč

Meje območij dejanske rabe zemljišč morajo biti med seboj topološko usklajene, kar pomeni, da med poligoni istega upravljavca ne sme biti vrzeli ali prekrivanj.

• Na območjih, kjer je meja območja dejanske rabe zemljišč že določena in evidentirana v katastru nepremičnin kot meja parcele, se podatki o meji območja dejanske rabe zemljišča zajamejo po podatkih katastra nepremičnin. 
• V primeru, ko meja območja dejanske rabe zemljišča še ni določena v katastru nepremičnin oziroma podatki katastra nepremičnin ne odražajo dejanskega stanja v naravi, se podatki o meji območja dejanske rabe zemljišča zajamejo na podlagi dejanskega stanja v naravi (topografija in tehnični elementi prometne infrastrukture). 
• Tam, kjer ni razpoložljivih podatkov za določitev območja dejanske rabe zemljišč v pisarni, se meja območja dejanske rabe določi na osnovi terenskega ogleda prometne infrastrukture.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

Upravljavcem javne prometne infrastrukture Direkcija priporoča, da pred zajemom dejanske rabe javne prometne infrastrukture najprej preverijo ustreznost stanja obstoječe kategorizacije prometne infrastrukture in njihovih potekov, in sicer ali vpisane osi v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture potekajo tam, kjer so prometnice v naravi ter skladnost vpisanih osi z aktualnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest oziroma z uredbo o kategorizaciji državnih cest in železniških prog. Ko so navedeni podatki skladni z dejanskim stanjem v naravi, lahko pristopijo k projektu določitve dejanske rabe zemljišč pod prometno infrastrukturo.

Pogoj za evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture v matično evidenco je predhodno evidentiranje prometne infrastrukture v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) in kategorizacija prometne infrastrukture. Skladno s predpisi se namreč dejanska raba prometne infrastrukture evidentira le za kategorizirane prometnice. Direkcija bo preverjala skladnost podatkov dejanske rabe javne prometne infrastrukture z veljavnimi podatki iz ZK GJI ter z dejanskim stanjem v naravi. V primeru neskladnosti bo upravljavca občinskih cest pozvala, da ugotovljena neskladja odpravi.

V dokumentu Skladnost sloja ZK GJI občinskih cest in veljavnega odloka o kategorizaciji občinskih cest z zajemom podatkov dejanske rabe zemljišč pod cestami so usmeritve, kako ravnati v primeru neskladij.

Usmeritve, kako ravnati v primeru potrebe po spremembi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest, pa so v dokumentu Navodilo občinam za pripravo, dopolnitev ali spremembe Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest.

Stične meje

Matična evidenca dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture vsebuje dejansko rabo javne prometne infrastrukture 215 upravljavcev, ki mora biti medsebojno usklajena (brez prekrivanj in vrzeli med različnimi upravljavci) tudi na stičnih mejah. 

Stična meja predstavlja skupno daljico poligonov dejanske rabe zemljišč javne prometne infrastrukture različnih upravljavcev, in sicer:

• Ko stična meja poteka po podatkih katastra nepremičnin, se zajame po točkah katastra nepremičnin (točke KN).
• Ko stična meja ne poteka po podatkih katastra nepremičnin, se zajame na osnovi dejanskega stanja v naravi, pri čemer se upravljavci med seboj uskladijo.

Če Direkcija kot upravljavec matične evidence ugotovi prekrivanje poligonov dejanskih rab različnih upravljavcev prometne infrastrukture, pripravi elaborat sprememb podatkov dejanske rabe zaradi uskladitve matične evidence. Elaborat vsebuje predlog uskladitve stičnih mej, pri čemer je upoštevana hierarhija kategorizacije javne prometne infrastrukture (skladno s prvim odstavkom 7. člena Pravilnika): 

• pri prekrivanju poligonov dejanske rabe zemljišč različnih upravljavcev občinske javne cestne infrastrukture se stična meja določi po meji občine;
• pri prekrivanju poligonov dejanske rabe zemljišč državne in občinske javne cestne infrastrukture se stična meje določi po meji poligona državne cestne infrastrukture;
• pri prekrivanju poligonov dejanske rabe zemljišč državne javne cestne infrastrukture v upravljanju različnih upravljavcev se stična meja določi po meji poligona državne javne cestne infrastrukture višje kategorije;
• pri prekrivanju poligonov dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture in javne železniške infrastrukture se stična meja določi po meji poligona javne železniške infrastrukture.

Upravljavec matične evidence pošlje pristojnim upravljavcem prometne infrastrukture pripravljen elaborat sprememb podatkov dejanske rabe zaradi uskladitve matične evidence ter ga evidentira v matični evidenci dejanske rabe.

V primeru, da se upravljavec javne prometne infrastrukture z elaboratom sprememb podatkov dejanske rabe zaradi usklajevanja matične evidence ne strinja, se mora vsebinsko uskladiti s sosednjimi upravljavci javne prometne infrastrukture. Vsak upravljavec javne prometne infrastrukture, ki ima po usklajevanju s sosednjim upravljavcem spremenjeno dejansko rabo, mora pripraviti nov elaborat sprememb podatkov dejanske rabe in ga posredovati v pregled upravljavcu matične evidence. V primeru, da se upravljavca dogovorita in je izdelovalec elaboratov eden od obeh upravljavcev, mora slednji pri oddaji elaboratov priložiti še s strani sosednjega upravljavca podpisano soglasje o usklajenosti dejanske rabe.

Upravljavci javne prometne infrastrukture morajo skladno z usmeritvami, navedenimi v metodologiji, pri pripravi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe upoštevati obstoječo dejansko rabo v matični evidenci, dostopni na povezavi Vpogled v matično evidenco dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Tehnični postopek uskladitve podatkov dejanske rabe zemljišč javne prometne infrastrukture

Če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v katastru nepremičnin, ne ujema z dejanskim stanjem, lahko vloži pri pristojnem upravljavcu javne prometne infrastrukture predlog za uskladitev podatkov dejanske rabe javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti z dejanskim stanjem (tehnični postopek uskladitve).

Upravljavcem javne prometne infrastrukture se priporoča objavo obrazca (papirna in digitalna oblika), s pomočjo katerega bodo lastniki nepremičnin, preko katerih poteka javna prometna infrastruktura, lahko podali predlog za uvedbo tehničnega postopka uskladitev podatkov dejanske rabe zemljišč javne prometne infrastrukture z dejanskim stanjem v naravi.

Hkrati se upravljavcem priporoča, da v tehničnem postopku za uskladitev podatkov dejanske rabe zemljišč javne prometne infrastrukture uporabljajo pripravljen obrazec, vlagatelju pripombe (lastniku nepremičnine) pa zagotovijo kopijo vložene pripombe, saj bo ta dokument potreben v primeru vložitve zahteve za izvedbo upravnega postopka. V primeru uvedbe upravnega postopka bo namreč morala Direkcija pridobiti vso dotedanjo dokumentacijo, ki se nanaša na predlog uskladitev podatkov dejanske rabe zemljišč. To bo najprej zahtevala od vlagatelja zahtevka za upravni postopek, če je vlagatelj zahtevka ne bo imel, jo bo zahtevala od upravljavca prometne infrastrukture.

Priporočila geodetskim podjetjem

Geodetsko podjetje vstopi v postopek določevanja dejanske rabe javne prometne infrastrukture v skladu z 8. členom Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (ZEDRZ) v okviru geodetske storitve izdelave Elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika.

Elaborat je podlaga za uskladitev podatkov dejanske rabe javne prometne infrastrukture v okviru upravnega postopka uskladitve evidentiranega stanja z dejanskim stanjem. 

Zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži na Direkcijo za infrastrukturo lastnik zemljišča oziroma njegov pooblaščenec, ko:

• podatek dejanske rabe javne prometne infrastrukture na zemljišču ni evidentiran, pa bi moral biti;
• je na zemljišču podatek dejanske rabe javne prometne infrastrukture po velikosti in legi evidentiran napačno;
• je na zemljišču evidentiran podatek dejanske rabe javne prometne infrastrukture, ki v naravi ne obstaja.

Na podlagi zahteve lastnika zemljišča Direkcija za infrastrukturo kot upravljavec matične evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture pri geodetskem podjetju naroči geodetsko storitev izdelave Elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika na stroške upravljavca javne prometne infrastrukture. Elaborat mora biti pripravljen v skladu z Metodologijo za izdelavo elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika in veljavnimi področnimi predpisi.