Skoči do osrednje vsebine

V Sloveniji imamo okoli 39 tisoč kilometrov javnega cestnega omrežja. Ceste delimo na državne in občinske. Državne ceste so v lasti države, občinske pa so v lasti posameznih občin.

Državne ceste od leta 1998 delimo na avtoceste (štiri in večpasovne), hitre ceste (tripasovne in dvopasovne), glavne in regionalne ceste. Do leta 1998 smo državne ceste delili na avtoceste, magistralne ceste in regionalne ceste. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo skrbi za upravljanje, vzdrževanje in razvoj glavnih in regionalnih cest ter državnega kolesarskega omrežja. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) pa upravlja, vzdržuje in načrtuje razvoj avtocest ter hitrih cest.

Celotno državno cestno omrežje je od 1. 1. 1990 do ustanovitve Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji upravljala Republiška uprava za ceste (RUC). 11. 11. 1993 je bila ustanovljena Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), ki je prevzela upravljanje avtocest in hitrih cest, 1. 1. 1995 pa je bila iz tedanje Republiške uprave za ceste ustanovljena Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC). Direkcija Republike Slovenije za ceste se je 1. 1. 2015 s pripojitvijo področja železniške infrastrukture preimenovala v Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).

Občinske ceste so ceste javnega cestnega omrežja, ki so v upravljanju občin. Te tudi skrbijo za njihovo izgradnjo in vzdrževanje. Delimo jih v skladu s kategorizacijo občinskih cest, ki jo sprejme občina. Med občinske ceste spadajo lokalne ceste in javne poti.

Pregled dolžin državnih cest

Upravljavec Skupaj
državne ceste
DARS DRSI DRSI Skupaj
DRSI
Priključki
Leto (km) Avtoceste in
hitre ceste
Glavne ceste Regionalne ceste (km) (km)
DARS
(km)
DRSI
(km)
DRSI
DC AC+HC GC RC GC+RC AC+HC GC+RC GC RC
2018 6 540 623 800 5 117 5 917 165 21 8 13
2017 6 534 618 800 5 117 5 917 164 21 8 13
2016 6 530 610 807 5 113 5 920 163 17 8 9
2015 6 536 610 807 5 119 5 926 163 17 8 9
2014 6 545 607 811 5 127 5 938 162 17 8 8
2013 6 545 607 811 5 127 5 938 162 17 8 8
2012 6 559 607 811 5 142 5 952 163 16 8 7
2011 6 551 607 809 5 136 5 944 161 16 8 8
2010 6 551 607 809 5 136 5 944 161 16 8 8

Vse dolžine so brez priključkov.

Pregledna karta cestnega omrežja

Pregledna karta cestnega omrežja

Avtoceste in hitre ceste

V Sloveniji avtoceste gradimo že od leta 1970, ko se je začela gradnja prve avtoceste med Vrhniko in Postojno. Leta 1995 je bil sprejet nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, v okviru katerega smo zastavili strateške, organizacijske in finančne temelje za uresničevanje izgradnje avtocestnega križa, ki je del vse vse-evropskega cestnega omrežja (TEN) v smeri:

  • sever-jug, ki je skladna z X. evropskim transportnim koridorjem (smer Ljubljana–Zagreb–Beograd–Skopje–Solun)
  • zahod-vzhod, ki je skladna z V. evropskim transportnim koridorjem (smer Trst–Koper–Postojna–Ljubljana–Budimpešta)

 Gradnja avtocest

V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republike Slovenije se zagotavlja ustrezno notranjo in zunanjo povezanost države, spodbujanje nadaljnjega gospodarskega razvoja države, izboljšanje in povečanje nivoja prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu.

Program predvideva izgradnjo manjkajočih avtocest in cest ustreznega standarda v dveh smereh:

  • v smeri jugozahod–severovzhod od Kopra do Šentilja na slovensko–avstrijski meji z odcepi do slovensko–italijanske meje pri Fernetičih in Vrtojbi ter slovensko–madžarske meje pri Pincah ter od Maribora proti Gruškovju na slovensko–hrvaški meji;
  • v smeri severozahod–jugovzhod od predora Karavanke na slovensko–avstrijski meji do Obrežja na slovensko–hrvaški meji.

V letu 2008 je bilo dokončanih nekaj zelo pomembnih in dolgo pričakovanih avtocestnih odsekov. Julija 2008 je bil dokončan avtocestni odsek Šentvid–Koseze, oktobra 2008 je bil dokončan pomurski avtocestni krak Maribor–Pince v skupni dolžini 82,3 km. V letu 2009 so bili prometu predani avtocestni odsek Slivnica–Draženci v dolžini 19,8 km, vzhodna mariborska obvoznica v dolžini 9,5 km ter z vidika gradnje zelo zahteven 10 km odsek hitre ceste Razdrto–Vipava čez Rebernice, ki je bil prometu predan 13. avgusta 2009.

V juniju 2010 sta bila prometu predana še zadnja manjkajoča odseka na dolenjskem avtocestnem kraku, Pluska - Ponikve in Ponikve - Hrastje, v skupni dolžini 14,8 km. S tem je torej v celoti dokončan dolenjski krak avtoceste A2 med Ljubljano in Obrežjem, v skupni dolžini 105 km.

Glavne in regionalne ceste

Državne ceste, ki jih upravlja Direkcija za infrastrukturo, delimo na glavne ceste I. in II reda in regionalne ceste I., II. in III. reda ter turistične regionalne ceste.

Glavne ceste I. reda (G1) so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena. Navezujejo se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav.

Glavne ceste II. reda (G2) so ceste namenjene prometnemu povezovanju med večjimi središči lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije ter vzporednim povezavam avtocestam in hitrim cestam ter na cestni sistem sosednjih držav.

Regionalna cesta I. reda (R1) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije.

Regionalna cesta II. reda (R2) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije.

Regionalna cesta III. reda (R3) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste (RT)) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije.

Zemljevid koncesijskih območij glavnih in regionalnih cest

Zemljevid z označenimi koncesijskimi območji glavnih in regionalnih cest in koncesionarji

Kolesarsko omrežje

Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo po zgledu drugih evropskih držav intenzivno pristopila k ureditvi krovnega državnega kolesarskega omrežja. Kolesarjenje je kot oblika rekreacije in način prevoza postalo vse bolj priljubljeno, prav tako pa je kolesarski turizem v Evropi hitro rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost. Izgradnja primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je tako nujna.

Za vzpostavitev kolesarskega omrežja so tako predvidene različne poti: Dravska kolesarska pot, Severno Primorska kolesarska pot, povezava od Ljubljane do Obrežja (S kolesom ob Savi in Krki – Sava-Krka bike), povezava z italijansko in hrvaško mejo (meja Italija–Škofije–Koper–Izola–Portorož–Sečovlje–meja Hrvaška), t.i. pot Železna zavesa, ki bi potekala ob meji z Madžarsko, predvidena pa je tudi kolesarska povezava od Šentilja do Kopra.

V prihodnjih letih pa bomo zgradili in uredili še več kolesarskih povezav: kolesarske povezave v Savinjski regiji, povezavo Bled–Bohinj, kolesarsko omrežje Koroške regije, Murska kolesarska pot, Gorenjsko kolesarsko omrežje, Barjansko kolesarsko omrežje in druge.

Grafični prikaz koridorjev državnih kolesarskih povezav

Grafični prikaz koridorjev državnih kolesarskih povezav

Podatki o cestnem omrežju

Za zbiranje podatkov o cestnem omrežju javnih cest, ki obsegajo državne in občinske ceste, je zadolžena Direkcija za infrastrukturo. Del omrežja državnih cest je hkrati tudi del omrežja evropskih cest.

Podatki o cestni infrastrukturi obsegajo statistične podatke po občinah in statističnih regijah (dolžine državnih, občinskih in javnih cest, dolžine E-cest, gostoto javnega cestnega omrežja) ter so v časovnih serijah prosto dostopni na naslednjih povezavah na portalu OPSI – Odprti podatki Slovenije:

Od 1. 7. 2019 naprej je v vseh podatkovnih dokumentih o dolžinah državnih cest upoštevana metodologija, po kateri so dolžine vseh vrst cest zajete brez priključkov in primerljive z dejansko prevoženimi razdaljami med kraji, navigacijskimi napravami in elektronskimi zemljevidi. Na voljo so tudi izrisi odsekov državnih cest.

Podatki o cestnem prometu

Direkcija za infrastrukturo na področju prometa opravlja naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih ter štetja prometa na državnih cestah.

Podatki o razmerah na državnih cestah in prometu na jih so objavljeni na portalu Prometno–informacijskega centra za državne ceste (PIC), kjer so na voljo povezave do cestnih kamer, števcev prometa, prometnega koledarja in merilnih mest sistema Burja.

Direkcija za infrastrukturo zagotavlja tudi podatke o prometnih obremenitvah, ki so bistven element načrtovanja, gradnje in vzdrževanja voziščnih konstrukcij. Pripravljeni so na osnovi podatkov štetja prometa, ki se izvaja z avtomatskimi števci in s posameznimi ročnimi štetji prometa na območju celotne Slovenije. Števni podatki so ena temeljnih informacij o prometu na cestah in služijo za pripravo različnih prometnih analiz in med drugim omogočajo tudi izračun povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP).

Podatki o cestnem prometu v zadnjih 10 letih so dopolnjeni tudi s podatki izrednih štetij na državnih cestah, ki jih naročajo izvajalcem drugi naročniki, ti pa so dolžni zbrane podatke posredovati Direkciji RS za infrastrukturo.

Podrobnejši podatki o cestnem prometu so prosto dostopni na naslednjih povezavah na portalu OPSI – Odprti podatki Slovenije:

Karta prometnih obremenitev v letu 2017

Karta prometnih obremenitev v letu 2017

Storitve

Naziv Institucija
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Zakonodaja

Ceste

Iskalnik