Skoči do osrednje vsebine

Po zgledu drugih evropskih držav je Slovenija intenzivno pristopila k ureditvi krovnega državnega kolesarskega omrežja, kot enega izmed stebrov trajnostne mobilnosti.

Kolesarjenje je kot oblika rekreacije in način prevoza postalo vse bolj priljubljeno, prav tako pa je kolesarski turizem v Evropi hitro rastoča in ekonomsko vedno bolj pomembna dejavnost. Izgradnja primerne daljinsko-potovalne in državne kolesarske infrastrukture je tako nujna.

Vodilo trajnostne mobilnosti je zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem zmanjšati promet. Trajnostna mobilnost je tista, ki je hkrati okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Trajnostna mobilnost temelji na izrabi potenciala hoje, kolesarjenja, prenovi javnega potniškega prevoza ter optimizaciji in umiritvi cestnega motornega prometa.

Kolesarjenje, kot okolju najbolj prijazna oblika mobilnosti, nudi številne prednosti. Zmanjševanje onesnaževanja zraka, hrupa, obremenjevanja mestnih središč z motornimi vozili in varčevanje z energijo so le nekatere izmed njih. Kolesarjenje pozitivno vpliva tudi na telesno in duševno zdravje, splošno počutje in ne nazadnje tudi na intelektualne sposobnosti. Kolesarjenje pomeni vitalnost in sproščenost, ki je lahko dosegljiva širokemu krogu ljudi in ni pogojena s socialno strukturo, starostjo ali s spolom. Pozitivni učinki kolesarjenja se kažejo predvsem na štirih ključnih področjih, in sicer okoljskem, družbenem, gospodarskem in zdravstvenem.

Pozitivni učinki kolesarskih poti:

  • višanje nivoja prometne varnosti,
  • spodbujanje športa in rekreacije,
  • izboljševanje našega zdravja,
  • spodbujanje kolesarskega turizma in športno rekreativnih dogodkov,
  • mobilnost mladih,
  • podporna infrastruktura drugim storitvam,
  • trajnostna mobilnost,
  • zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Umeščanje kolesarskih površin

Umeščanje kolesarskih površin je zelo zahteven in kompleksen projekt, zato planiranje in načrtovanje zahteva sistematični pristop na širšem področju. Posebno pozornost posvečamo ustreznemu reševanju detajlov in konfliktnih točk za zagotavljanje prometne varnosti. Ureditev kolesarskih povezav po Sloveniji bo v največji možni meri izkoriščala obstoječo infrastrukturo, kar pomeni, da bodo potekale v okviru javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali v okviru objektov vodne, železniške in energetske infrastrukture, ponekod pa jo bo treba graditi povsem na novo. Zato, z mislijo na prihodnost, namenjamo pri načrtovanju novogradenj v cestnem omrežju posebno pozornost tudi kolesarskim površinam, saj bo bistveno olajšalo kasnejše povezovanje kolesarskega omrežja.

Evidenčne številke državnih kolesarskih povezav

Za državne kolesarske povezave je v uporabi kratica DKP.

Evidenčne številke državnih kolesarskih povezav so določene na podlagi Pravilnika o kolesarskih povezavah na naslednji način:

  • daljinske povezave so označene s črko D in številko med 1 in 8 (na primer D3);
  • glavne povezave so označene s črko G in številko med 1 in 17 (na primer G13);
  • regionalne povezave so označene s črko R in številko med 1 in 34 (na primer R33).

Odseki na državni kolesarski povezavi

Odseki med seboj povezujejo središča nacionalnega, regionalnega in medobčinskega pomena ter turistične kraje, ki niso opredeljeni kot središče. Prav tako so upoštevana občinska središča skozi katere poteka državna kolesarska povezava (DKP).

Vzpostavljene državne kolesarske povezave (Zemljevid za uporabnike)

Zemljevid na katerem so označene vzpostavljene kolesarske povezave

Zemljevid vzpostavljenih državnih kolesarskih povezav | Avtor Omega consult

Zemljevidi državnih kolesarskih povezav (tehnični zemljevidi)

Ceste povezujejo vasi, naselja in mesta. Potekajo skoznje in ustvarjajo vezi med ljudmi. Ureditve skozi naselja je potrebno načrtovati, projektirati, graditi in rekonstruirati usklajeno in nato dela izvajati sočasno. Tudi v ta namen je bila dne, 29. 7. 2019 sprejeta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, leto dni kasneje pa še Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Resolucija je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in kot operativni načrt 6 letni drsni plan, ki zajema šest-letno obdobje načrtovanih vlaganj v cestno infrastrukturo. Na tak način želimo doseči kar najbolj kontinuirano in enakomerno dinamiko izvajanja investicijskih procesov in s tem doseči najoptimalnejši učinek izvedenih investicij.