Skoči do osrednje vsebine

Trajnostna mobilnost je družbena vrednota, ki jo zaposleni v vzgoji in izobraževanju privzgajajo otrokom skozi celotno šolanje. Koncepta prometne varnosti in trajnostne mobilnosti sta tudi v šolskem sistemu tesno prepletena in pomembna za zagotavljanje varnosti in trajnostnega razvoja v cestnem prometu.

Trajnostna mobilnost v vzgoji in izobraževanju

S prometno vzgojo v vzgojno izobraževalnih zavodih poučujemo in ozaveščamo otroke in mladostnike o prometnih pravilih, varnosti in odgovornem ravnanju v prometu. Pri tem spodbujamo razvoj koncepta trajnostne mobilnosti, ki je okoljsko sprejemljiva, družbeno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Cilj trajnostne mobilnosti je zmanjšati negativne vplive prometa na okolje, povečati učinkovitost prevoznih sistemov, izboljšati dostopnost in spodbujati alternativne načine prevoza, kot so hoja, kolesarjenje, uporaba javnega prevoza, souporaba vozil in podobni. Temeljni cilji trajnostne mobilnosti v vzgoji in izobraževanju so krepitev znanja in veščin ter moralnih vrednot, oblikovanje in usvajanje ustreznih stališč, odgovornosti in strpnosti, spodbujanje gibanja, zdravega načina življenja in pozitivnega odnosa do okolja.  

Področje trajnostne mobilnosti sledi tudi posebnim načelom, ki jih poudarja Strategija kulture vedenja in vzgoja za varno mobilnost otrok in mladostnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja do leta 2027. To so načelo kulture vedenja v prometu (vedenje, vrednote, pravila ravnanja), načelo ohranjanja okolja in skrb za čisto okolje ter načelo gibanja in skrbi za zdravje.

Predšolski otroci v prometu

Področje trajnostne mobilnosti je smiselno vključeno v izvedbeni kurikul vrtcev in poteka v realnih situacijah. Pri tem upoštevajo razvojne značilnosti otrok in sodobne teorije o razvoju in učenju predšolskega otroka.

Trajnostna mobilnost, poleg zdravega načina življenja, med otroki razvija tudi vrednoto medsebojnega druženja, sodelovanja, komuniciranja, spoštovanja različnosti in drugačnosti, upoštevanja družbenih (prometnih) pravil, strpnosti, pozitiven odnos do okolja in ekologije, urbanizma in cestne infrastrukture.

Obenem se razvija partnerstvo med starši in vrtcem, med vrtcem in institucijami ter drugimi vključenimi v lokalni skupnosti. Različni deležniki spremljajo aktivnosti na nacionalni in evropski ravni in tako otrokom zagotavljajo večjo stopnjo varnega gibanja in kulture vedenja v prometu v neposrednem okolju, kjer otrok živi in obiskuje vrtec.

Vrtec namenja posebno pozornost varnemu okolju za vključevanje otrok v promet. S stalnim ozaveščanjem o pomenu pravilnega vedenja v prometu, gibanja za zdravje ter izgradnje pozitivnih vrednot otrok razvija znanja, spretnosti, veščine in stališča varnega vedenja v prometu, varovanja življenja in zdravja kot človekove največje vrednote.

Med cilji za razvoj gibalnih sposobnosti je v kurikulu za vrtce umeščena tudi dejavnost pridobivanja spretnosti vožnje s kolesom ter drugimi prevoznimi sredstvi, kot so rolerji ali kotalke. Za razvoj gibalnih spretnosti ter zdravih potovalnih navad je priporočljivo, da začnemo otroka že zelo zgodaj spodbujati h kolesarjenju. Kolo je na eni strani odlična igrača, na drugi strani pa pripomoček za doseganje neodvisnosti in razvijanje psihomotoričnih in fizičnih sposobnosti. Otrok mora imeti med vožnjo kolesa ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado.

Trajnostna mobilnost v osnovnih in srednjih šolah

V učnih načrtih v osnovni šoli je prometna vzgoja medpredmetno področje in del razširjenega programa šole (interesne dejavnosti, podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dnevi dejavnosti ter druge dejavnosti: preventivne akcije, projekti, natečaji, tečaji). Izobraževanje za trajnostni razvoj in trajnostno mobilnost se v osnovnih šolah izvaja v obveznem in razširjenem programu, ki med drugim vključuje usposabljanje za vožnjo s kolesom in kolesarki izpit.

Koncept usposabljanja za vožnjo kolesa in kolesarski izpit je del rednega in razširjenega programa življenja in dela šole ter drugih aktivnosti v osnovni šoli, ki ga šola ponudi otrokom in staršem. V teoretično usposabljanje in vožnjo na poligonu so vključeni vsi otroci v okviru rednega programa osnovnošolskega izobraževanja. Učenec se ob sodelovanju staršev prostovoljno odloči za vključitev v usposabljanje za vožnjo kolesa in kolesarski izpit. Gibalno ovirani otroci lahko opravljajo usposabljanje za vožnjo kolesa in kolesarski izpit s prilagojenim kolesom, triciklom ipd. Po uspešno opravljenem kolesarskem izpitu starši s podpisom na kolesarski izkaznici potrjujejo, da otroku v cestnem prometu dovoljujejo/ne dovoljujejo samostojno/e vožnjo/e s kolesom. 

V srednjih šolah je področje prometne vzgoje umeščeno med obvezne in neobvezne izbirne vsebine.

Strategija kulture vedenja in vzgoja za varno mobilnost otrok in mladostnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja do leta 2027

Strategija kulture vedenja in vzgoja za varno mobilnost otrok in mladostnikov v sistemu vzgoje in izobraževanja do leta 2027 je dokument razvojnega načrtovanja in ureja izvajanje področja prometne vzgoje, varne mobilnosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Republiki Sloveniji (vrtci, osnovne in srednje šole). Dokument je podlaga za nadaljnje aktivnosti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Namen strategije je spodbuditi vodstvene in strokovne delavce v vrtcih in šolah k razvijanju in krepitvi znanja in veščin za varno mobilnost ter približati otrokom širši okvir varne mobilnosti, ki vključuje elemente gibanja, zdravega načina življenja, okolja, ekologije in družbe (spoštovanje, strpnost) ter skozi razvoj socialnih in gibalnih kompetenc prispevati k višji pismenosti na področju prometne varnosti oziroma varne mobilnosti.