Razvoj

Procesi in rezultati ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja ter mehanizmi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti so za razvoj slovenskega vzgojno-izobraževalnega dela izredno pomembni. Zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju je predmet politične razprave o izobraževanju tako na nacionalni kot na evropski in globalni ravni. Na globalni s sprejetjem Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in na evropski ravni s sprejetjem Strateškega okvira izobraževanja in usposabljanja je bilo potrjeno soglasje držav članic o potrebi po politikah in sistemih, usmerjenih na zagotavljanje in krepitev kakovosti v izobraževanju.

Kakovostno izobraževanje je pomembna strateška usmeritev in trajnostni cilj tudi nacionalne Strategije razvoja Slovenije 2030; Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pa je poleg Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) s ciljem zviševanja in ohranjanja kakovosti vzgoje in izobraževanja pripravilo nov razvojni delovni dokument Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja (2017). Z nacionalnim okvirjem ministrstvo usmerja nadaljnje razvojne procese za vzpostavitev skupnega (enotnega) koncepta ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni vzgojno-izobraževalnih organizacij in vzgojno-izobraževalnega sistema.

Sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti izobraževanja v Sloveniji pomembno temelji in bo tudi v prihodnje temeljil na notranjem presojanju kakovosti oziroma na samoevalvaciji vzgojno-izobraževalnih organizacij. Vzporedno z obstoječo samoevalvacijo sistem ohranja tudi različne že utečene oblike zunanje evalvacije:

• Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo,
• nacionalna preverjanja znanja, splošna matura, poklicna matura,
• mednarodno primerjalno ugotavljanje dosežkov učencev na posamičnih področjih učenja s pomočjo mednarodnih raziskav,
• nacionalne evalvacijske študije,
• postopki posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela.

Zbirka Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju je bila zasnovana pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje v sodelovanju z Založbo Zavoda za šolstvo. Poleg zunanjih evalvacijskih podatkov o slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja ministrstvo v zbirki objavlja tudi ključne razvojne ukrepe in primere dobrih praks zagotavljanja kakovosti izobraževanja v Sloveniji. 

Sistemski procesi ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja torej potekajo na naslednje načine:

1. Kot samoevalvacija vzgojno-izobraževalnih organizacij (notranja evalvacija);
2. Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema in organizacij.
   
   Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji:
   a. nacionalne evalvacijske študije;
   b. mednarodne raziskave in študije;
   c. posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela in posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom (v skladu s Pravilnikom o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela).
   
   
3. Z delovanjem Sveta za kakovost in evalvacije, organa, ki deluje pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
4. Z delovanjem Posvetovalne delovne skupine za mednarodne raziskave in študije na področju douniverzitetnega izobraževanja, ki deluje znotraj Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pod vodstvom državnega sekretarja oziroma sekretarke.

Dokumenti in povezave

• Agenda Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 
• Strateški okvir Izobraževanje in usposabljanje 2020 
• Strategija razvoja Slovenije 2030
• Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) 
• Nacionalni okvir za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja 
• Zbirka Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju (UZK) 

Samoevalvacija vzgojno-izobraževalnih organizacij (notranja evalvacija)

Notranja evalvacija je danes ena od rednih dejavnosti šole. Odvija se na različnih ravneh in področjih dela. Učitelji in vzgojitelji na primer evalvirajo lastno delo in napredek oddelka, ravnatelj vrtca, šole evalvira delo vzgojitelja, učitelja v okviru nalog, ki mu jih predpisuje zakon. Evalvacija tako lahko poteka na ravni posameznika ali manjše enote znotraj vzgojno-izobraževalne organizacije, obenem pa tudi na ravni celotne vzgojno-izobraževalne organizacije. Od leta 2008 Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v 49. členu nalaga ravnateljem vseh šol in vrtcev dolžnost in odgovornost ugotavljati in zagotavljati kakovost vrtca ali šole. Zakon kot vrsto notranje evalvacije opredeljuje samoevalvacijo. Vodstva šol imajo dolžnost pripraviti samoevalvacijsko poročilo, ki ga potrjujejo sveti vrtcev ali šol.

Samoevalvacija je ob različnih oblikah zunanje evalvacije in sistemov odgovornosti eno od orodij za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v izobraževanju. Odgovornost za izvedbo procesov samoevalvacije in izpeljavo ukrepov izboljšav pa ostaja v domeni posamezne šole ali vrtca. Samoevalvacijo lahko definiramo kot postopek, ki ga je sprožila in izvedla šola z namenom opisati in evalvirati lastno delovanje. V cikličnem procesu samoevalvacije sole in vrtci določajo področja presoje lastne kakovosti, identificirajo močne in šibke točke, si zastavljajo cilje, pripravljajo akcijske ukrepe za izboljšave ter spremljajo učinke uvedenih izboljšav. Čeprav zakonska določba odgovornost za pripravo samoevalvacijskega poročila nalaga ravnatelju, je za uspešno izvedbo samoevalvacije in uvedbo izboljšav nujno, da je v te procese vpet celoten kolektiv strokovnih delavcev.

V obdobju 2016 do 2019 je potekal večletni razvojni pilotni projekt (sofinanciran iz evropskih sredstev) Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja, osredinjen na razvoj in podporo sistemu samoevalvacije vrtcev in šol kot del enotnega koncepta in sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Projekt so v konzorcijskem partnerstvu izvajali Šola za ravnatelje (poslovodeči partner), Zavod za šolstvo, Center za poklicno in strokovno izobraževanje ter Državni izpitni center. V projektu, v katerem je sodelovalo 32 razvojnih in pilotnih vrtcev in šol (4 vrtci, 14 osnovnih šol, 6 gimnazij in 8 poklicnih in strokovnih šol), so bila razvita nekatera enotna orodja (referenčni okviri in kazalniki) za izvajanje samoevalvacije in uvajanje izboljšav v pouk ter v drugo vzgojno-izobraževalno delo.

Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema in organizacij

Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema in vzgojno-izobraževalnih organizacij v Sloveniji potekata vzporedno s samoevalvacijo izobraževalnih institucij.

Zunanja evalvacija vzgojno-izobraževalnega sistema poteka na naslednje načine:

• Z nacionalnimi evalvacijskimi študijami, ki trajajo od 12 do 24 mesecev (v skladu s Pravilnikom o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela in Protokolom o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij).
• Z mednarodnim primerjalnim ugotavljanjem pismenosti učencev in odraslih na posameznih področjih učenja (matematična, naravoslovna, bralna, jezikovna, državljanjska, informacijska idr. pismenost), ki se izvaja v okviru mednarodnih raziskav na velikih vzorcih (large-scale surveys) pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Mednarodnega združenja za preučevanje učinkov izobraževanja (IEA).
• S postopki posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela v skladu s Pravilnikom o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela, ki določa postopke in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela v Sloveniji.
• Z zunanjo evalvacijo šol, ki jo opravlja Inšpektorat za šolstvo in šport. Njegovo organiziranost, področja nadzora in pristojnosti ureja Zakon o šolski inšpekciji. Cilj šolske inšpekcije je zagotoviti spoštovanje zakonitosti in s tem zaščito pravic udeležencev izobraževanja.
• V okvir zunanje evalvacije vzgojno-izobraževalnih organizacij se uvrščajo tudi postopki ugotavljanja izpolnjevanja temeljnih pogojev za kakovost dela v vrtcih in šolah, ki jih izvaja ministrstvo, pristojno za izobraževanje (prostorski, kadrovski, programski pogoji).

Nacionalne evalvacijske študije

Nacionalne evalvacijske študije sestavljajo izvorne evalvacijske študije in sekundarne analize podatkov mednarodnih evalvacijskih študij, ki obravnavajo sistemska vprašanja. Narava obeh vrst nacionalnih evalvacijskih študij je razvojno-raziskovalna. V Pravilniku o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela je v IV. poglavju 19. člen posvečen nacionalnim evalvacijskim študijam. Njihov namen opredeli kot pomoč pri oblikovanju izobraževalnih politik, z njimi se izvaja evalvacija sistema vzgoje in izobraževanja oziroma evalvacija posameznih elementov sistema. Svet za kakovost in evalvacije je na podlagi pravilnika sprejel svoj interni akt Protokol o določanju in načinu izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij.

Protokol ureja določitev temeljnih meril, kriterijev in standardov izvajanja nacionalnih evalvacijskih študij, postopek identifikacije tem in javnega razpisa za pripravo predlogov nacionalnih evalvacijskih študij ter njihov izbor, metodologijo vrednotenja in spremljanja posameznih nacionalnih evalvacijskih študij ter identifikacijo kazalcev kakovosti za vrednotenje rezultatov nacionalnih evalvacijskih študij.

Mednarodne raziskave in študije

Mednarodne evalvacijske raziskave in študije zagotavljajo pridobivanje mednarodno primerljivih podatkov in podatkov o trendih, potrebnih za analizo sistema vzgoje in izobraževanja, in so podlaga za oblikovanje izobraževalnih politik, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.

Na mednarodni ravni se evalvacija vzgojno-izobraževalnih programov javnega sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji praviloma izvaja z vključevanjem Slovenije v mednarodne raziskave na velikih vzorcih, ki se izvajajo redno na nekaj let pod okriljem Mednarodnega združenja za preučevanje učinkov izobraževanja (IEA) in Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in tudi v mednarodne (tematske) študije, ki omogočajo primerljivost slovenskega izobraževalnega sistema s sistemi po svetu. Tudi te se izvajajo pod okriljem OECD in IEA, na ravni EU pa pod okriljem Eurydice.

Mednarodne raziskave na področju douniverzitetnega izobraževanja in izobraževanja odraslih (organizacija, leto prve vključitve Slovenije, izvajalec):

• Mednarodna primerjava dosežkov učencev PISA (Programme for International Student Assessment) (OECD, 2006, Pedagoški inštitut);
• Mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) (IEA, 1995, Pedagoški inštitut);
• Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS (Progress in International Reading Literacy Study) (IEA, 1995, Pedagoški inštitut);
• Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS (International Civic and Citizenship Education Study) (IEA, 2009, Pedagoški inštitut);
• Mednarodna raziskava o uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije pri poučevanju in učenju ICILS (International Computer and Information Literacy Study) (IEA, 2013, Pedagoški inštitut);
• Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih PIAAC (Programme for the International Assessment of Adult Competences) (OECD, 2014, Andragoški center Slovenije, Univerza v Ljubljani: Ekonomska fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede ter Statistični urad Republike Slovenije);
• Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS (The OECD Teaching and Learning International Survey) (OECD, 2008, Pedagoški inštitut);
• Mednarodna raziskava motenj izobraževanja v času epidemije REDS (IEA, 2020, Pedagoški inštitut).

Tematske mednarodne študije na področju izobraževanja:

• Tematske študije Eurydice, Eurydice Slovenija.
• OECD, področje prehoda iz vrtca v šolo: Transitions from Early Childhood Education and Care to Primary Education (v angleškem jeziku) (2017, Pedagoški inštitut in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). Nacionalno poročilo (v angleškem jeziku) (Zavod za šolstvo).
• OECD, področje obravnave šolskih virov Review of policies to improve the effectiveness of resource use in schools (v angleškem jeziku) (2017, Pedagoški inštitut in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport). Nacionalno poročilo (v angleškem jeziku).

Mednarodne raziskave na velikih vzorcih se izvajajo v skladu z merili, kriteriji in standardi, ki jih predpisujejo pravila izvajanja posamezne raziskave, mednarodni konzorcij posameznega programa merjenja dosežkov v mednarodnem merilu ter standardi zagotavljanja kakovosti posamezne raziskave. Enako velja tudi za mednarodno primerjalne tematske študije. Tudi te potekajo po enotni mednarodni metodologiji. Skladnost izvajanja posamezne mednarodne raziskave, evalvacijske študije z mednarodno dinamiko izvajanja, kakovost izvedbe ter uresničevanje ciljev posamezne mednarodne evalvacijske raziskave oziroma študije zagotavlja nacionalni izvajalec le-te v Sloveniji. Upravljanje s podatki mednarodnih evalvacijskih raziskav in študij mora biti skladno z mednarodnimi merili, kriteriji in standardi izvedbe posamezne raziskave oziroma študije. 

Posvetovalna delovna skupina in strokovno koordinacijsko središče

Posvetovalna delovna skupina za mednarodne raziskave in študije

Posvetovalna delovna skupina za mednarodne raziskave in študije deluje pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje na področju douniverzitetnega izobraževanja, ki jo vodi državni sekretar oziroma sekretarka. Delovna skupina je krovna nosilka usmerjanja in koordinacije pri reševanju vprašanj v povezavi z mednarodnimi raziskavami in študijami na področju douniverzitetnega izobraževanja, v katerih Slovenija sodeluje ali načrtuje sodelovanje. V ta namen celovito povezuje in koordinira različne nosilce aktivnosti na področju mednarodnih raziskav in študij, zbira in obravnava pobude in predloge za sodelovanje Slovenije v mednarodnih raziskavah in študijah, oblikuje predlog kratkoročnega in srednjeročnega načrta sodelovanja v mednarodnih raziskavah in študijah na področju douniverzitetnega izobraževanja, spremlja izvajanje mednarodnih raziskav in študij, obravnava rezultate in načrtuje diseminacijske aktivnosti, obravnava predloge nadaljnjih (sekundarnih) analiz podatkov mednarodnih raziskav in študij ter se seznanja z njihovimi rezultati.

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela

Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela določa postopke in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela v Sloveniji. Gre za uvajanje novih javno veljavnih programov, novih programskih elementov za obstoječe programe in uvajanje posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji. Pravilnik te postopke v 1. členu opredeli tako:

• posodabljanje z novimi javno veljavnimi programi vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika na novo opredeljujejo pravice in obveznosti otrok, učencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih,
• posodabljanje z novimi elementi javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki obstoječe programe z vsebinskega vidika spreminjajo in s tem posegajo v pravice in obveznosti udeležencev izobraževanja, kot jih določajo veljavni dokumenti.
• posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom na področju javne službe, z:
  • novimi programskimi elementi,
  • novimi rešitvami na izvedbeni ravni in novostmi na področju organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja, ki s sistemskega oziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program.

Svet za kakovost in evalvacije ima pomembno vlogo pri spremljanju posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela. Daje namreč soglasja k načrtom, vmesnim in končnim poročilom vseh posodabljanj vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji, v skladu s pravilnikom, in sicer s predhodno izpeljanimi recenzentskimi postopki o vsakem predloženem gradivu javnega zavoda. Več informacij o postopkih in dejanskem poteku obravnave gradiv posodabljanja, predloženih Svetu za kakovost in evalvacije, je podanih v letnih poročilih Sveta za kakovost in evalvacije.

Podrobnejša navodila pripravljavcem dokumentov o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela določi v skladu z 2. točko 3. člena pravilnika Svet za kakovost in evalvacije, in sicer z Navodili za pripravo načrta in poročila o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela in posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela s poskusom.

Za uvajanje in spremljanje posodabljanja vzgojno-izobraževalnega dela so pristojni trije javni zavodi:

• Zavod Republike Slovenije za šolstvo (programi splošnega izobraževanja),
• Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (programi poklicnega izobraževanja) in
• Andragoški center Republike Slovenije (programi za izobraževanje odraslih).

Poskusi v izobraževanju

V sodelovanju z Zavodom za šolstvo se je od leta 2018 dalje uvajal poskus »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli«. Končno poročilo o uvajanju poskusa »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli« je dostopno v Digitalni bralnici Zavoda za šolstvo. Na podlagi poskusa je bila pripravljena Novela zakona o osnovni šoli.