Skoči do osrednje vsebine

Obvladovanje učnega jezika je predpogoj za uspešno delo v šoli. Šolski prostor je večjezičen, saj vanj vstopajo učenci z različnimi materinščinami in z znanjem drugih jezikov. Sistem vzgoje in izobraževanja omogoča učencem razvoj jezikovne zmožnosti v slovenščini, na narodnostno mešanih področjih tudi italijanščine in madžarščine, ter učenje dveh tujih jezikov. Večjezičnost državljanov je eden izmed temeljev mirnega in demokratičnega sobivanja v Sloveniji in Evropi.

»Osrednji cilj slovenske jezikovne politike je oblikovanje skupnosti samostojnih govorcev in govork z razvito jezikovno oziroma sporazumevalno zmožnostjo v slovenščini, kakovostnim in učinkovitim znanjem drugih jezikov, z razvito bralno kulturo v slovenščini, z visoko stopnjo jezikovne samozavesti in ustrezno stopnjo pripravljenosti za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti.« (Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021-2025)

Slovenščina je uradni ter za večino prebivalstva prvi oziroma materni jezik, zato ji je v okviru vzgojno-izobraževalnega dela namenjeno največ ur in veliko pozornosti. Slovenščina vstopa v vzgojno-izobraževalni prostor v različnih vlogah: kot učni jezik, kot strokovni/akademski jezik, kot samostojen predmet ter kot drugi jezik govorcev in govork drugih materinščin.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter do sodelovanja pri oblikovanju in razvoju vzgoje in izobraževanja. Italijanščina in madžarščina se pojavita kot učna jezika in jezika okolja na narodnostno mešanih področjih ter kot tuja jezika izven narodnostno mešanih področij. Poleg pripadnikov narodnih skupnosti v skupino otrok, učencev in dijakov, ki jim slovenščina ni prvi jezik, uvrščamo še priseljence (tudi begunce in prosilce za azil), Rome in gluhe s slovenskim znakovnim jezikom.

Učenje tujih jezikov ima dolgo tradicijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema. Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja tudi razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. 

Slovenščina kot učni jezik in kot predmet

Slovenščina kot učni jezik

Slovenščina kot učni jezik je opredeljena v 3. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poleg slovenščine sta na narodnostno mešanih področjih učna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Učni jezik je določen tudi v 5. členu Zakona o vrtcih, 6. členu Zakona o osnovni šoli, 8. členu Zakona o gimnazijah ter 8. členu Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (v zadnjih dveh je opredeljena tudi kot dodatna možnost poučevanja v tujem jeziku).

Jezikovne kompetence v učnem jeziku so ključne za doseganje standardov znanja ter za zagotavljanje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju, kar je podrobno popisano v dokumentu Sveta Evrope Priporočilo o pomenu obvladovanja učnega jezika/ov za doseganje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju in za učno uspešnost iz aprila 2014.

Vzgojno-izobraževalni proces temelji na uporabi jezika, zato je vsak učitelj tudi učitelj jezika. Pomembno je, da se natančno identificira narava jezikovne dimenzije v kognitivnih procesih povezanih s poučevanjem posameznih predmetov. Vsak predmet ali skupina predmetov razvija specifično izrazoslovje, ki odraža vsebine in koncepte predmeta/ov. Poleg tega se razvije še register besed, ki v kontekstu teh predmetov pridobijo nove pomene. Govorimo o strokovnem jeziku - strokovni pismenosti (subject-specific literacy), ki v učnih načrtih pogosto ostaja spregledana. V zadnjih letih se uporablja tudi izraz akademski jezik.

Slovenščina kot učni predmet

Strokovni svet za splošno izobraževanje je aprila 2018 potrdil prenovljeni Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, ki je v uporabi od 1. septembra 2019. Za srednjo šolo ostaja v uporabi učni načrt za slovenščino (gimnazija), ki je bil potrjen februarja 2008.

Slovenščina je eden izmed temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov v srednjem strokovnem izobraževanju (katalog znanja je bil potrjen na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobraževanje novembra 2010), v poklicno-tehniškem izobraževanju, srednjem in nižjem poklicnem izobraževanju.

Ob podpori Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo so na podlagi učnih načrtov za slovenščino nastala interaktivna učna e-orodja, dostopna na portalih Franček in Slovenščina na dlani. Orodja so namenjena bogatitvi pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah in prilagojena potrebam učencev v digitalni dobi.

Slovenščina kot drugi jezik

Izraz slovenščina kot drugi jezik se uporablja v štirih različnih vzgojno-izobraževalnih situacijah:

Na obeh narodnostno mešanih področjih, kjer so otroci, učenci in dijaki dvojezični

Tistim, katerih prvi jezik sta italijanščina ali madžarščina, predstavlja slovenščina drugi jezik/jezik okolja. Na področju, kjer živi italijanska narodna manjšina in kjer vzgojno-izobraževalno delo poteka v italijanskem jeziku, se slovenščina kot drugi jezik v osnovni in srednji šoli poučuje v okviru predmeta slovenščina kot drugi jezik, v vrtcu pa poteka seznanjanje s slovenskim jezikom. Na področju, kjer živi madžarska narodna manjšina pa vzgojno-izobraževalno delo poteka dvojezično po celotni vertikali.

Slovenščina kot drugi jezik je del izobraževalnega programa, sprejeti so posebni učni načrti tako za osnovno šolo (dvojezična OŠ, OŠ z italijanskim učnim jezikom) kot za splošno in strokovno gimnazijo (dvojezična slovensko madžarska gimnazija, gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre). Prav tako so v uporabi posebni katalogi znanj za slovenščino kot jezik okolja za srednje strokovno in srednje poklicno tehniško izobraževanje ter srednje in nižje poklicno izobraževanje.

Pri vključevanju priseljencev

Slovenščina je drugi jezik otrok, učencev in dijakov (v nadaljevanju otroci priseljencev), ki so se v Slovenijo priselili oz. so otroci priseljencev in njihov prvi/materni jezik ni slovenščina. V vzgojno-izobraževalni prostor vstopajo brez oz. s slabim znanjem učnega jezika, zato je za njih učenje slovenščine kot drugega jezika nujno potrebno že v začetni fazi. O slovenščini kot drugem jeziku govorimo tudi takrat, kadar se slovenščina, ki je sicer prvi/materni jezik, zaradi okoliščin (preselitev v tujino) funkcionalno ne razvije dovolj (stopnja sporazumevalne zmožnosti je omejena oz. postane manjša kot v jeziku okolja) oz. postanejo govorci učinkovitejši v jeziku države, ki je običajno tudi jezik šolanja. To se po navadi dogodi drugi ali tretji generaciji izseljencev ali zdomskim otrokom, ki celotni proces šolanja opravijo v tujini.

Okvir za delovanje predstavljajo Smernice za izobraževanje otrok priseljencev v vrtcih in šolah (2012). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport temu področju nameni približno 220.000 evrov letno.

Strokovni svet za splošno izobraževanje je februarja 2020 sprejel učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli. Z učnimi načrti je predvideno tudi znanje izvajalcev, pri čemer velja, da v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju začetni pouk slovenščine za priseljence poučujejo učitelji razrednega pouka ali slovenščine, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa začetni pouk slovenščine poučujejo učitelji slovenščine.

Ministrstvo osnovnim šolam, ki imajo vključene učence priseljence nudi ure dodatne strokovne pomoči pri učenju slovenščine. Organizacija začetnega pouka oziroma organizacija dodatnih ur slovenščine poteka v skladu s 43.c členom Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki je s šolskim letom 2021/22 v celoti stopil v veljavo. Bistvene novosti spremembe pravilnika:

  • izvajanje dodatnih ur slovenščine v heterogenih skupinah,
  • več pripadajočih ur, tudi v primerih majhnega števila vključenih učencev (skupini od 1 do 4 učencev pripada 120 ur, skupini od 5 do 8 učencev pripada 160 ur, skupini od 9 do 17 učencev pripada 180 ur), poudarek na jezikovnem opolnomočenju v prvem letu šolanja,
  • če se učenci vključijo v slovenski šolski sistem v drugem polletju, so deležni nekoliko manjšega števila ur v prvem letu (35 ur), vendar pa s tovrstnim izobraževanjem nadaljujejo še v prihodnjem šolskem letu (gledamo torej prvo leto od dejanskega datuma všolanja),
  • v šolskem letu 2020/21 se v skladu s pravilnikom začne uporabljati možnost sistemizacije deleža delovnega mesta strokovnega delavca na osnovnih šolah, če se v začetku šolskega leta vključi 9 ali več učencev.
  • Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizira tudi tečaje za odrasle priseljence in uporabnikom omogoča pripravo na izpit iz znanja slovenščine na različnih ravneh ter opravljanje izpita. Oktobra 2020 je končal Evalvacijo modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik. Poročilo je potrdil Svet za kakovost in evalvacije maja 2021.

Vključevanje Romov

Prvi oz. materni jezik romskih otrok je romščina, zato se morajo romski otroci ob vključitvi v redne oblike vzgojno-izobraževalnega dela naučiti slovenščino. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji iz leta 2011 še posebej izpostavlja pomen premagovanja jezikovnih ovir z učenjem maternega in slovenskega jezika že v najzgodnejšem obdobju. Pri tem si učitelji in vzgojitelji lahko pomagajo z gradivi, ki so nastali za poučevanje slovenščine kot drugega jezika (gl. prejšnje alineje). Inštitut za narodnostna vprašanja je v šolskem letu 2021/22 začel pilotni projekt poučevanja romščine v okviru dopolnilnega pouka maternega jezika za otroke drugih narodnosti v osnovni šoli.

Uporabniki slovenskega znakovnega jezika

Slovenski znakovni jezik je prvi jezik gluhih oseb, torej je za njih slovenščina drugi jezik, ki se ga morajo v toku izobraževanja šele naučiti.

Slovenščina kot jezik Slovencev, živečih izven meja Slovenije

Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v evropskih državah

V skladu z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport organizira dopolnilni pouk slovenščine v evropskih državah, strokovno podporo pouku pa nudi Zavod za šolstvo. Pri tej dejavnosti ministrstvo sodeluje s slovenskimi kulturnimi društvi in z veleposlaništvi Republike Slovenije v tujini ter z Uradom za Slovence po svetu.

Cilj dopolnilnega pouka slovenščine v tujini je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Pouk lahko obiskujejo Slovenci ali njihovi potomci, namenjen je otrokom od 4. leta dalje, mladostnikom in odraslim. Starši in drugi zainteresirani dobijo informacije o pouku pri slovenskih skupnostih v tujini, na veleposlaništvih ali na spletni strani dopolnilnega pouka slovenščine Stičišče.

Italijanščina, madžarščina in dvojezičnost

Celovita pravna ureditev italijanske in madžarske narodne skupnosti je urejena z Ustavo Republike Slovenije v členih 5., 11., 61., 62. in 64. Njun položaj in način uresničevanja pravic sta urejena še v področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter pravico, da sodelujejo pri oblikovanju in razvoju vzgoje in izobraževanja. Zaradi različnih zgodovinskih okoliščin in mednarodnih obveznosti sta se v Republiki Sloveniji razvila različna modela vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Vlada je maja 2020 ustanovila Delovno skupino za pripravo Načrta ukrepov Vlade o izvrševanju predpisov na področju uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in za spremljanje njegovega izvajanja.

Italijanščina

Na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost (v obalnih občinah Izola, Koper in Piran) poteka vzgojno-izobraževalno delo v nekaterih vrtcih in šolah v italijanskem jeziku, slovenski jezik pa je v teh šolah obvezen predmet. Po drugi strani pa je v šolah na tem območju, kjer poteka vzgoja in izobraževanje v slovenskem jeziku, italijanski jezik obvezen predmet, prav tako pa se z italijanščino seznanjajo tudi otroci v vrtcih s slovenskim jezikom. Italijanščina je torej lahko v vlogi učnega jezika ali jezika okolja.

Dijakom, ki končajo osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom in se vključijo v srednje šole zunaj narodnostno mešanega območja ter se želijo še naprej učiti italijanski jezik, je zagotovljen brezplačen fakultativni pouk maternega jezika tudi zunaj dvojezičnega območja.

Izven poselitvenega področja narodnih manjšin je italijanščina v osnovni in srednji šoli v vlogi tujega jezika. Je tudi maturitetni predmet.

Madžarščina

Na narodnostno mešanih območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost je z zakonom določeno dvojezično šolstvo. V dvojezičnih šolah morajo strokovni delavci obvladati oba učna jezika. Izven poselitvenega področja narodnih manjšin se madžarščina lahko kot tuji jezik poučuje v okviru obveznih in neobveznih predmetov v osnovni šoli.

Posebnosti dela vzgojno-izobraževalnega sistema in uresničevanje posebnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ureja Zakon o  posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Ta podrobneje ureja posebne cilje vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti, posebnosti organizacije, mrežo vrtcev in šol, prilagajanje javno veljavnih programov, določa pa tudi posebne pogoje za strokovne delavce v vrtcih in šolah, dvojezično poslovanje, financiranje izgradnje vrtcev in šol.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja od februarja 2018 dodaja višješolsko strokovno izobraževanje ter vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami. Novela določa, da morajo biti na dvojezičnem območju Učni načrti, katalogi znanj in izpitni katalogi objavljeni dvojezično ter da se za učence in dijake dvojezičnih šol zagotovijo dvojezične naloge za vsa tekmovanja iz znanja (razen slovenščine in madžarščine), ki so (so)financirana iz javnih sredstev. Poleg tega se omogoča pravica, da lahko pripadniki narodnih skupnosti otroka vpišejo v šolo z italijanskim učnim jezikom oziroma dvojezično šolo tudi če živijo izven šolskega okoliša (vendar v tem primeru učenec nima pravice do brezplačnega prevoza). Hkrati bi osnovne šole izven narodnostno mešanih območij, v primeru, če se za to odloči vsaj 5 učencev, pripadnikov posamezne narodne skupnosti, morale omogočati tudi interesno dejavnost učenja italijanskega oziroma madžarskega jezika.

Zakon spreminja tudi pogoje glede znanja učnega jezika ter opravljanja strokovnega izpita. Tako bodo morali strokovni delavci šol in vrtcev z italijanskim učnim jezikom, razen učiteljev slovenskega jezika, opraviti strokovni izpit v italijanskem jeziku. Strokovni delavci iz dvojezičnih šol in vrtcev bodo opravljali strokovni izpit iz slovenskega in iz madžarskega jezika, in sicer na osnovni oziroma na višji ravni zahtevnosti.

Novost se nanaša še na organizacijo Zavoda za šolstvo, znotraj katerega se za razvojno, svetovalno delo in strokovno podporo na področju šolstva narodnosti želi zagotoviti delovanje samostojne strokovne službe za šolstvo narodnosti.   

Skupni evropski jezikovni okvir in certificiranje znanja tujih jezikov

Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO) je nastal v okviru Sveta Evrope leta 2001. Dokument podrobno opisuje, česa vse se morajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za sporazumevanje, in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni kontekst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje ravni jezikovnega znanja od A1 do C2, ki omogočajo, da merimo napredek učečih na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi. Prevod v slovenski jezik je nastal leta 2011. Leta 2017 je bila objavljena dopolnitev k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru, The CEFR Companion Volume with New Descriptors (vsebina v angleškem jeziku), posodobljena aprila 2020. Prevod v slovenščino bo na voljo v letu 2022.

Skupni evropski jezikovni okvir predstavlja skupno osnovo za pripravljanje jezikovnih učnih načrtov, kurikularnih smernic, izpitov, učbenikov in tako naprej v Evropi.

Skupni jezikovni okvir naj bi odpravil ovire v sporazumevanju med strokovnjaki na področju sodobnih jezikov, ki izvirajo iz različnih izobraževalnih sistemov v Evropi. Pristojni za organizacijo izobraževalnih dejavnosti, načrtovalci vsebine dela, učitelji, izobraževalci učiteljev, izpitne ustanove itn. si z njim lahko pomagajo, da ocenijo svoje obstoječe oblike dela, jih umestijo v širši kontekst in se med seboj usklajujejo, da bi izpolnili resnične potrebe učencev, za katere so odgovorni. Vse to in še več dobite v publikaciji Sveta Evrope:"Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje".

Republika Slovenija je septembra 2015 zaključila s procesom umeščanja nacionalnih izpitov iz angleškega jezika v Skupni evropski jezikovni okvir, v letu 2019 se je zaključilo tudi umeščanje nemškega, italijanskega, francoskega, španskega in ruskega jezika. Postopke pripravlja, izvaja in vodi Državni izpitni center. Da bi olajšali mobilnost in hkrati tudi povratno pozitivno vplivali na poučevanje in učenje tujih jezikov, je ministrica, pristojna za izobraževanje novembra 2016 sprejela Pravilnik o izdajanju certifikatov z evropsko ravnjo znanja tujega jezika.

Vsi kandidati, ki na nacionalnih izpitih iz tujih jezikov v okviru splošne, poklicne mature in izpitih za odrasle dosežejo potrebno število odstotnih točk, bodo prejeli javno veljavni certifikat z naslednjo evropsko ravnjo znanja tujega jezika:

  • B1 na poklicni maturi,
  • B1 in B2 na splošni maturi, na osnovni in višji ravni zahtevnosti,
  • A2, B1 in B2 pri izpitih na osnovni in višji ravni za odrasle.

Tuji jeziki

Učenje tujih jezikov ima dolgo tradicijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema. Znanje tujih jezikov je bilo v Sloveniji od nekdaj vrednota, kar dokazuje tudi raziskava Eurobarometra na temo znanja tujih jezikov evropskih državljanov iz leta 2011 (vsebina v angleškem jeziku). 92 % vprašanih Slovencev meni, da zna govoriti vsaj en tuji jezik.

Hkrati je Slovenija med osmimi državami, kjer več kot polovica (67 %) prebivalcev meni, da zna govoriti dva tuja jezika. Tudi Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah iz leta 2011 kaže, da slovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v Evropski raziskavi o jezikovnih kompetencah. V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu pa kar 41 % slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju v angleščini ne dosega pričakovanih rezultatov ob koncu 9. razreda, kot so postavljeni v veljavnih učnem načrtu.

Kratek zgodovinski oris in trenutno stanje učenja in poučevanja tujih jezikov v Republiki Sloveniji

V začetku devetdesetih let je tedanji veljavni predmetnik za osemletno osnovno šolo vključeval poučevanje tujega jezika od petega razreda dalje. Poučevali sta se angleščina ali nemščina. Poleg tujega jezika se je v petem razredu začelo tudi poučevanje srbohrvaškega jezika, katerega učenje pa je trajalo samo eno šolsko leto. Na obeh narodnostno mešanih področjih sta se italijanščina in madžarščina poučevali vseh osem let. Posebej so obstajale tudi osemletne osnovne šole za otroke pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narodnosti, kjer je bil njihov materni jezik poučevan tri do pet ur tedensko skozi vseh osem let šolanja.

Z uvedbo devetletke 1996 se je prvi tuji jezik premaknil v 4. razred osnovne šole, drugi tuji jezik pa je dobil mesto med obveznimi izbirnimi predmeti v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Če je prvi tuji jezik ostal angleščina ali nemščina, pa je bila paleta drugih tujih jezikov širša, nabor le-teh se je z leti še povečal in danes šteje trinajst tujih jezikov. Nazadnje je bil sprejet učni načrt za učenje in poučevanje slovenskega znakovnega jezika. Spreminjal pa se je tudi status tujih jezikov:

  • s šolskim letom 2008/09 se je začel postopno uvajati obvezni drugi tuji jezik, proces dokončne uveljavitve pa je bil ustavljen, tako da se je
  • s šolskim letom 2015/16 izteklo obdobje obveznega drugega tujega jezika. Po drugi strani pa je spremenjena zakonodaja omogočila učenje drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta že od četrtega razreda dalje.
  • Največji dosežek na področju poučevanja tujih jezikov je uvedba novele Zakona o osnovni šoli iz leta 2011, ki je predvidela postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred osnovne šole od šolskega leta 2013/14 dalje. 
  • V šolskem letu 2016/17 se vsak drugošolec že uči prvega tujega jezika, kdor pa si želi, pa se ga lahko neobvezno uči že od prvega razreda dalje.
  • Enako velja tudi za otroke na narodnostno mešanih področjih. Drugi tuji jezik je s šolskim letom 2014/15 vstopil v šolski prostor kot neobvezni izbirni predmet od 4. razreda dalje, kot obvezni izbirni predmet pa ostaja v zadnjem VIO.

Od julija do oktobra 2016 je potekala javna razprava o ureditvi položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli (izhodišča, povzetek prispevkov). Izhodiščni dokument je pripravila Delovna skupina za ureditev položaja drugega tujega jezika v osnovni šoli, ki jo je novembra 2015 imenovala takratna ministrica za izobraževanje, znanost in šport. Delovna skupina je 2017 pripravila predloge sprememb Zakona o osnovni šoli, ki pa v nadaljevanju ni bil potrjen.

V šolskem letu 2017/18 je Zavod za šolstvo pričel s poskusom »Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli.« Strokovni svet za splošno izobraževanje ja na 213. seji aprila 2021 (zapisnik) obravnaval vmesno poročilo o poskusu Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa v osnovni šoli. Svet za kakovost in evalvacije je na svoji 4. seji dne 14. 4. 2022 dal soglasje h gradivu Zavoda za šolstvo 3. vmesno poročilo o uvajanju poskusa 'Uvajanje tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega progama v osnovni šoli' za šolsko leto 2020/21.

Tuji jeziki stroke

Visokošolsko poučevanje in učenje tujih jezikov stroke vključuje učenje tujih jezikov bodisi za izvajanje določenega poklica po zaključeni diplomi bodisi učenje tujih jezikov stroke za posebne študijske namene v nadaljevanju dodiplomskega ali podiplomskega študija. 

Tuji jeziki stroke se poučujejo v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Prevladuje angleščina, sledijo nemščina, francoščina, italijanščina in španščina. Strokovna področja so zelo različna in obsegajo tehnične vede (npr. tekstil, varnost, biomedicina, kemija, geotehnologija, grafika, letalstvo, strojništvo, promet, gradbeništvo), družboslovne (npr. sociologija, mednarodni odnosi, medijske komunikacije, turizem, teologija, evropske študije) in poslovne vede ter humanistiko (npr. zgodovina, etnologija in kulturna antropologija).

Nemška jezikovna diploma

Ministrstvo, pristojno za izobraževanje že od leta 1998 podpira izvajanje programa Nemške jezikovne diplome (DSD) (vsebina v nemškem jeziku). V okviru izvajanja programa se je v Sloveniji vzpostavila mreža osnovnih in srednjih šol, kjer se dijake in učence pripravlja na opravljanje DSD na I. (A2/B1) in II. (B2/C1) ravni, pa tudi DSD PRO, ki je še posebej namenjena strokovnim in poklicnim šolam.

Ministrstvo je izdalo soglasja za opravljanje nemške jezikovne diplome 24 šolam: Gimnazija Bežigrad, Prva Gimnazija Maribor, II. gimnazija Maribor, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Kamnik, Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola Celje, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Gimnazija Murska Sobota, Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer, Srednja šola Črnomelj, Gimnazija Želimlje, Dvojezična srednja šola Lendava, Gimnazija Jožeta Plečnika, Osnovna šola Kapela, Dvojezična osnovna šola Lendava, Gimnazija Jesenice, Gimnazija Poljane, Srednja šola Slovenska Bistrica, Gimnazija Kranj, Šolski center Slovenj Gradec – Gimnazija, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Gimnazija Lava v Celju, Gimnazija Škofja Loka.

Učni načrti

Vsi obstoječi učni načrti za poučevanje tujih jezikov so narejeni na podlagi Skupnega evropskega jezikovnega okvirja.

Učni načrti v osnovni šoli

Kot prvi tuji jezik se poučujeta angleščina in nemščina od 2. razreda dalje. Prvi tuji jezik se lahko poučuje kot neobvezni izbirni predmet tudi v prvem razredu osnovne šole.

Drugi tuji jezik se lahko poučuje kot obvezni ali neobvezni izbirni predmet.

  • Neobvezni izbirni predmet od 4. do 9. razreda osnovne šole

    5 jezikov (angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, hrvaščina, madžarščina)
    Smernice in priporočila

Učni načrti v srednji šoli

Prvi tuji jezik je vključen v vse srednješolske programe, razen v programe nižjega poklicnega izobraževanja.

Drugi tuji jezik je vključen v nekatere programe srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja, ki imajo v obveznem delu kurikula (t. j. A-delu) 2. tuji jezik. To so aranžerski tehnik, ekonomski tehnik, gastronomija, logistični tehnik, tehnik varovanja.

Tuji jezik v programih srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja (SSPI) nastopa še v tretji vlogi, kot del odprtega kurikula šole. V tem primeru se pojavlja pod različnimi poimenovanji kot so Strokovna terminologija v tujem jeziku, Jezik stroke, Strokovna angleščina/nemščina ... Poimenovanje, število ur ter katalog znanja določi šola.

Drugi/tretji tuji jezik na splošni, klasični in strokovni gimnaziji je lahko obvezni ali izbirni predmet ter eden izmed izbirnih predmetov na maturi.

Poleg zgoraj navedenih učnih načrtov obstaja še neposodobljeni učni načrt Grščina. Slovenski učitelji tujih jezikov se z namenom povezovanja in skupnega delovanja izven formalnih okvirjev povezujejo v društva po posameznih jezikih.

Materni/prvi jeziki otrok, učencev in dijakov, ki jim slovenščina ni prvi jezik

V to skupino spadajo štiri večje skupine šolajočih se: priseljenci, pripadniki manjšin, Romi in gluhi.

Priseljenci

Za priseljence, otroke priseljencev oz. pripadnike drugih narodnosti v Sloveniji se v skladu z zakonodajo organizira pouk maternih jezikov in kultur, katerega osnovni namen je negovati in spodbujati učenje materinščine. Spoštovanje maternega/domačega jezika je predpogoj za zagotavljanje socialne kohezije in pravičnosti v izobraževanju.

Vsako leto ob začetku šolskega leta ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavi povabilo šolam, da oddajo prošnjo za sofinanciranje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture za otroke priseljencev. V prošnji šola navede jezik pouka, učitelja/e, učence, ki bodo pouk obiskovali, ter izjave staršev, da je jezik sporazumevanja v družini tudi jezik dopolnilnega pouka in da se strinjajo z obiskovanje tega pouka. Ministrstvo na podlagi prošnje izda sklep, v katerem opredeli višino sredstev glede na število učencev, ki bodo pouk obiskovali: 45 evrov na vsakega učenca. Od tega 15 evrov ostane šoli za stroške prostorov, 30 evrov pa je na razpolago učitelju za kritje materialnih stroškov in učnih pripomočkov. Stroške učitelja poravna »druga« stran: izvorna država oz. starši, lahko pa je učitelj tudi prostovoljec.

Na koncu šolskega leta lahko udeleženci dopolnilnega pouka prejmejo tudi potrdilo s strani ministrstva. Za to mora pravočasno poskrbeti učitelj.

Seznam zavodov, ki izvajajo dopolnilni pouk maternih jezikov in kultur za učence drugih narodnosti

  • Seznam vzgojno-izobraževalnih zavodov vsebuje ime šole, jezik, število učencev in dodeljena sredstva.
    Seznami in evidence

Izobraževanje za učitelje dopolnilnega pouka je 1x letno organiziral Zavod za šolstvo, od 2021 dalje pa Inštitut za narodnostna vprašanja. Dosedanje teme:

  • 2013: novi didaktično-metodični pristope pri poučevanju znotraj slovenskega šolskega sistema, primeri dobre prakse pri poučevanju v okviru dopolnilnega pouka slovenščine v tujini
  • 2014: spodbujanje socialnega učenja
  • 2015: kreativni pristopi pri poučevanju maternih jezikov in kultur
  • 2016: praktične vaje, ki temeljijo na slikovnem gradivu Slika jezika
  • 2017: praktične vaje z izbranimi spletnimi aplikacijami: kako delujejo, zakaj in kako se jih uporablja, izkušnje priporočila in izdelava lastnega primera
  • 2018: formativno spremljanje
  • 2019: dobre prakse pri poučevanju jezikov
  • 2021: pouk na daljavo: kaj lahko naredi Arnes za vas?
  • 2022: didaktika jezikov v stiku za otroke z drugačnim družinskim jezikom

Pripadniki manjšin

V Republiki Sloveniji imata obe ustavni manjšini pravico do uporabe svojega maternega jezika (italijanščine in madžarščine). V okviru šolskega sistema sta se vzpostavila dva različna modela, ki to omogočata. Več o tem v poglavju o madžarščini in italijanščini.

Romi

Materni jezik Romov je romščina. Pri vstopu v slovenski vzgojno-izobraževalni prostor se morajo romski otroci slovenščine šele naučiti. Bistvenega pomena je zgodnje vključevanje romskih otrok v vrtce, saj na ta način precej izboljšajo jezikovno zmožnost v slovenskem jeziku, se lažje vključijo v šolo in dosežejo boljše učne rezultate.

Od šolskega leta 2016/17 so potekala na Zavodu za šolstvo prizadevanja, da bi se začel izvajati tudi dopolnilni pouk romskega jezika in kulture za romske otroke. V letu 2021 je to nalogo prevzel Inštitut za narodnostna vprašanja, ki je septembra 2021 začel s pilotnim izvajanjem dopolnilnega pouka romskega jezika in kulture na dveh osnovnih šolah.

Julija 2015 je bila na ministrstvu v okviru projekta Sveta Evrope QualiRom (vsebina v angleškem jeziku) organizirana dvodnevna delavnica na temo romskega jezika. V okviru usposabljanja »Romski jezik kot evropski manjšinski jezik« so udeleženci pridobili znanje o romskem jeziku kot evropskem manjšinskem jeziku (zgodovina in struktura jezika, sociolingvistika, dialektologija), značilnostih romskih dialektov v Sloveniji in različnih načinih implementacije romskega jezika v vzgojno-izobraževalni sistem. Posebna pozornost je bila posvečena predstavitvi ciljev in rezultatov projekta QualiRom, ozaveščanju o statusu in pomenu romskega jezika ter izmenjavi izkušenj in izzivov na področju vključevanja romskega jezika v vzgojno-izobraževalni proces. Podoben seminar z drugačnim poudarkom je bil ponovno organiziran na Zavodu za šolstvo marca 2019. Udeleženci seminarja so izpostavili različne izzive ali težave, s katerimi se srečujejo tako na področju predšolske vzgoje kot ob vstopu romskih otrok v šolo. V prvi vrsti so izpostavili jezikovno bariero, saj romski otroci ne znajo dovolj dobro ne slovenskega ne romskega jezika. Pogostokrat se ob vstopu v šolo romski otroci začnejo učiti dva jezika, slovenskega in romskega. Prav tako vzgojitelji in učitelji ne znajo romskega jezika, ki ima poleg tega veliko dialektov. Vzgojitelji in učitelji so ob tem izrazili potrebo po pripomočkih, učnih gradivih, ki bi jim bili v pomoč v procesu vzgoje in poučevanja.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v letu 2021 pristopilo k izvajanju projekta Sveta Evrope, Vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje: preizkušanje večjezičnih pristopov. Koordinatorica projekta na slovenski strani je novembra 2021 postala dr. Natalija Komljanc z Zavoda za šolstvo.

Gluhi in slovenski znakovni jezik

Znakovni jeziki so naravni človeški jeziki s polno razvitimi slovnicami, ki namesto slušnega prenosnika uporabljajo vidni prenosnik. Mednje sodi tudi slovenski znakovni jezik, ki je avtohton jezik jezikovne skupnosti gluhih in nekaterih slišečih na območju Slovenije.

Skupno število učencev, ki so v šolskem letu 2020/21 opredeljeni kot gluhi in naglušni, je bilo 169. Izračunan delež glede na število vseh učencev z odločbo o dodatni strokovni pomoči pove, da te učence prepoznavamo zgodaj, podpore so običajno deležni že od samega začetka šolanja. Delež se v višjih razredih bistveno zniža, saj se povečuje delež odločb med učenci, zlasti s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki jih običajno zaznavamo kasneje v procesu šolanja. Tudi med dijaki v zadnjih 10 letih opažamo upad trenda števila gluhih in naglušnih (v letu 2019/20 jih je bilo 89), razloge pa pripisujemo enakim razlogom kot med učenci. V prilagojenih programih se učenci in dijaki učijo slovenskega znakovnega jezika v okviru specialno pedagoškega predmeta Komunikacija. V programu osnovne šole in v prilagojenem izobraževalnem programu osnovne šole z enakovrednim izobrazbenim standardom se učenci lahko učijo slovenski znakovni jezik v okviru obveznih izbirnih predmetov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za učence in dijake v rednih šolah zagotavlja tolmače za slovenski znakovni jezik, ki prihajajo iz zavodov, ki so ustanovljeni za vzgojo in izobraževanje gluhih in naglušnih otrok.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je bila decembra 2020 ustanovljena delovna skupina za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Med nalogami delovne skupine je tudi skrb za promocijo učenja in poučevanja slovenskega znakovnega jezika ter za načrtovanje, usmerjanje in spremljanje aktivnosti. Mandat delovne skupine je 4 leta. Septembra 2021 je ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejela Sklep o sprejetju akcijskega načrta za pripravo predloga umestitve slovenskega znakovnega jezika v sistem predšolske vzgoje ter osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja 2021-2024.

Pri poučevanju slovenskega znakovnega jezika je lahko v veliko pomoč Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika. Projekt sta podprla Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo, izvedla pa ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Ta video slovnica je prvi opis jezika gluhih in naglušnih, ki ni opisan v slovenščini, ampak odkretan na prosto dostopnih posnetkih. Osnove slovnice slovenskega znakovnega jezika so predstavljene v pet- do desetminutnih video posnetkih (40 posnetkov, 8 vsebinskih sklopov), razlaga pa je dovolj univerzalna, da jo lahko razumejo učenci in dijaki v šoli, pa tudi starši, starejši, tečajniki, gluhi in slišeči.

Akcijski načrt o slovenskem znakovnem jeziku

Projekt o vključitvi znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir

V okviru Evropskega centra za moderne jezike (vsebina v angleškem jeziku), ki deluje v okviru Sveta Evrope v Gradcu, je v letih 2012-2015 potekal projekt za spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika „Promoting excellence in sign language instruction“ (PROSIGN (vsebina v angleškem jeziku)), katerega namen je bil vključitev znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir. Projekt PROSIGN se je nadaljeval v letih 2016-2019 v okviru projekta Spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika. Marca 2017 je bila organizirana delavnica, ki se je je udeležila tudi dva predstavnika Slovenije. Kot rezultat udeležbe je nastal slovenski prevod publikacije Znakovni jeziki in skupni referenčni okvir za jezike. Skupni referenčni opisniki stopenj znanja. (Društvo učiteljev gluhih Slovenije, december 2017).

Zmožnost uporabe znakovnega jezika je podrobno opisana v SEJO – dodatku z novimi opisniki, ki bo v slovenščini na voljo v letu 2022.

Večjezičnost

Večjezičnost je temeljno načelo in družbeno dejstvo v Evropski uniji (politika večjezičnosti). Je tudi ena izmed ključnih kompetenc evropskih državljanov. Usklajen soobstoj številnih jezikov v Evropi je močan simbol prizadevanja Evropske unije za združenost v različnosti. Jeziki določajo osebne identitete, hkrati pa so del skupne dediščine. So most, ki posameznika povezuje z drugimi ljudmi, mu približa druge dežele in kulture ter tako spodbudijo medsebojno razumevanje. Uspešna politika večjezičnosti izboljšuje življenje državljanov, saj povečuje njihove možnosti za zaposlitev, poenostavlja dostop do storitev in pravic ter prispeva k solidarnosti z okrepljenim medkulturnim dialogom in socialno kohezijo. S tega vidika je lahko jezikovna raznolikost dragocena prednost, še zlasti v današnjem globaliziranem svetu.

V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov, več kot 60 drugih avtohtonih jezikov, 450 govorjenih jezikov.

V Priporočilih Sveta ministrov državam članicam Sveta Evrope R št. (98) 6 je med političnimi cilji na področju sodobnih jezikov zapisano (vsebina v angleškem jeziku):

  • Vsem Evropejcem omogočiti potrebno znanje za izzive vedno večje mednarodne mobilnosti in tesnejšega sodelovanja ne le na področjih izobraževanja, kulture in znanosti, temveč tudi v trgovini in industriji.
  • S pomočjo učinkovitejšega mednarodnega sporazumevanja spodbujati medsebojno razumevanje in strpnost, spoštovanje identitet in kulturne raznolikosti.
  • Ohranjati in razvijati bogastvo in raznolikost evropskega kulturnega življenja s po- močjo večjega medsebojnega poznavanja nacionalnih in regionalnih jezikov, vključno s tistimi, ki se redkeje poučujejo.
  • Zadovoljevati potrebe večjezične in večkulturne Evrope z razvijanjem sposobnosti Evropejcev, da bodo pri medsebojnem sporazumevanju premagovali jezikovne in kulturne meje, za kar je treba spodbujati trajno, vseživljenjsko prizadevanje in vzpostaviti organizacijsko podlago ter financiranje na vseh ravneh izobraževanja.
  • Preprečiti nevarnosti, ki bi jih lahko povzročila marginalizacija tistih, ki ne bodo obvladali potrebnih spretnosti za sporazumevanje v interaktivni Evropi.
  • Odbor ministrov Sveta Evrope je februarja 2022 sprejel Priporočilo CM/Rec(2022)1 o pomenu raznojezičnega in medkulturnega izobraževanja za demokratično kulturo. Slovenski prevod priporočila je v pripravi.

Skupni evropski jezikovni okvir razlikuje dva vidika večjezičnosti:

  • raznojezičnost (ang. plurilingaulism) pomeni znanje več jezikov,
  • večjezičnost (ang. multilingualism) pa soobstoj različnih jezikov v nekem okolju.
  • Večjezičnost in raznojezičnost v okviru izobraževalnega sistema lahko spodbudimo tako, da povečamo število jezikov, ki so na voljo v vzgojno-izobraževalnem zavodu, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika, ali tudi tako, da zmanjšujemo prevlado angleščine v mednarodnem sporazumevanju.

Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. V preteklih letih se je izvajalo kar nekaj projektov na nacionalni ravni, v katerega so bili vključeni tako vzgojno-izobraževalni kot javni zavodi ter univerze in raziskovalni inštituti.

Projekti

Dvojezičnost

  • Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jezikih manjšin v dvojezičnih vzgojnoizobraževalnih zavodih v Prekmurju in Porabju, Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost, 2016–2020.
  • Dvig jezikovnih kompetenc pedagoških delavcev v jezikih manjšin v šolah z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji in šolah s slovenskim učnim jezikom v Italiji, Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti, 2016–2020.

Projekti v teku

  • Jeziki štejejo (2017-2022)
  • Jezikovno občutljivo poučevanje v vseh razredih (JOP, Linguistically Sensitive Teaching in All Classrooms LISTiac 2019–2021).
  • Evropsko jezikovno priznanje (»the European Language Label«) se v Sloveniji dodeljuje že od leta 2002 dalje. Evropska komisija želi s to pobudo prispevati k večjemu ozaveščanju o pomenu jezikovne raznolikosti v Evropi. Sprva se je podeljevalo slovenskim projektom s področja učenja in poučevanja jezikov vsako leto, v zadnjem času pa na dve leti. Osrednja institucija, ki organizira podeljevanje Evropskega jezikovnega priznanja v Sloveniji, je Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
  • Evropski dan jezikov, 26. september: pobudo za praznovanje je leta 2001 podal Svet Evrope, kasneje se je obeležitvi tega dneva pridružila tudi Evropska komisija. Evropski dan jezikov je namenjen osveščanju o bogati kulturni in jezikovni raznolikosti v Evropi, spodbujanju učenja jezikov ter vseživljenjskega učenja za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Vsako leto se na ta dan zvrsti veliko dogodkov in aktivnosti, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. V okviru Sveta Evrope pobudo organizira Evropski center za moderne jezike, v Sloveniji je koordinatorica dr. Liljana Kač z Zavoda za šolstvo.
  • ROPP (Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom  in kulturam) in pluralistični pristopi v Sloveniji: Izraz pluralistični pristopi k jezikom in kulturam se nanaša na didaktične pristope, ki v učnem procesu vključujejo sočasno rabo več jezikov ali kultur (ali vsaj več kot enega jezika). Pluralistični pristopi so nasprotje pristopom, ki bi jih lahko poimenovali ”edninski”, saj ti temeljijo na samo enem jeziku ali eni kulturi. Taki edninski pristopi so se uveljavili v obdobju strukturalne in kasneje ”komunikativne” metode, kjer prevajanje in navezovanje na prvi jezik ni bilo zaželeno. Metodologijo poučevanja jezikov so v zadnjih tridesetih letih zaznamovali štirje pluralistični pristopi:
    • jezikovno prebujanje 
    • medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki 
    • medkulturni pristop 
    • integriran didaktični pristop k različnim jezikom
    Referenčni okvir so razvili strokovnjaki v okviru projekta FREPA-CARAP Evropskega centra za moderne jezike, Zavod za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom pa od leta 2014 dalje pristope preizkuša v slovenskem izobraževalnem prostoru. Referenčni okvir z vsemi opisniki je preveden tudi v slovenski jezik.

Evropski center za moderne jezike

Sodobno evropsko družbo zaznamujejo bogata jezikovna in kulturna pestrost, migracije in mobilnost. Če pa cenimo te vrednote, se moramo nujno spopasti tudi z izzivi, ki jih prinašajo. Ob zavedanju, da je znanje jezika ključno za udejanjanje vseživljenjskega učenja, je Svet Evrope za pomoč pri soočanju s temi izzivi ustanovil Evropski center za moderne jezike (ECML - European Centre for Modern Languages (vsebina v angleškem jeziku)), posebno ustanovo, katere glavna naloga je spodbujanje odličnosti in razvoj novosti na področju poučevanja jezikov in pomoč Evropejcem pri bolj učinkovitem učenju jezikov.

Ustanovljen v Gradcu, v Avstriji, Evropski center za moderne jezike že od leta 1995 sodeluje s strokovnjaki in pomaga državam članicam pri uvajanju in izvajanju učinkovite politike jezikovnega izobraževanja. V letu 2022 je v njem 35 držav članic (seznam držav v angleškem jeziku).

Temelječ na vrednotah Sveta Evrope in njegovega pionirskega dela na področju jezikovnega izobraževanja je Evropski center za moderne jezike idealen za vlogo povezovalca pri razvoju poučevanja in učenja tujih jezikov.

Delo Evropskega centa za moderne jezike daje oprijemljive rezultate, ki so ustvarjeni za praktično uporabo pri poučevanju jezikov, za odločevalce, za snovalce kurikula, pripravljavce testov, ocenjevalce, učitelje, svetovalne in vodstvene delavce na šolah, starše... V času svojega obstoja je Center izdal že čez 200 knjig, publikacij, zgoščenk, DVDjev ter informativnih letakov, ki so brezplačni in na voljo širši javnosti. Prav tako je ustvaril platformo za zbiranje in diseminacijo informacij ECML Resources (vsebina v angleškem jeziku), za spodbujanje razprav in izobraževanje multiplikatorjev v vseh zadevah povezanih z jezikovnim izobraževanjem.

Razvojni projekti, delavnice, podpora in svetovanje

Glavna značilnost Evropskega centra za moderne jezike je organizacija mednarodnih projektov na področju jezikovnega izobraževanja. Projekte vodijo mednarodne skupine strokovnjakov in so v glavnem namenjeni izobraževalcem učiteljev, raziskovalcem in multiplikatorjem na tem področju.

Projekti so organizirani v okviru štiriletnih programov. Leta 2019 se je zaključil peti tovrstni program z naslovom »Jeziki v središču učenja«. ECML je ob tem dogodku in v počastitev 25. obletnice obstoja organiziral dvodnevno mednarodno konferenco.

V letu 2020 se je začelo izvajanje novega programa »Navdihujoče inovacije v jezikovnem izobraževanju: spreminjajoče se okoliščine, razvijajoče se kompetence». Projekti naslavljajo področja, ki so se izkazala za prednostna v vseh državah članicah. Projekti so bili izbrani na javnem razpisu.

V okviru programa potekajo vsako leto številne delavnice, na katere vsaka država članica pošilja svoje kandidate. Le-ti naj bi po povratku domov razširili informacije o seminarju/delavnici, pridobljeno znanje vključili v svoje nadaljnje delo, se pri tem tudi aktivneje povezali s kolegi, ustreznimi institucijami ter tako pripomogli k dvigu kvalitete poučevanja jezikov v matični državi.

Glavna telesa

Upravni odbor je Centrov izvršilni organ, ki določi in sprejme štiriletni program, nadzoruje njegovo izvajanje in upravljanje s sredstvi Centra. Sestavljajo ga po en predstavnik vsake države članice. Slovenijo zastopa ga. Bronka Straus iz Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Biro sestavlja predsednik upravnega odbora, dva namestnika predsednika in štirje člani, ki so izbrani zmed članov Upravnega odbora. Biro je bolj tesno povezan z vsakdanjim delom Centra in sprejema letni program dejavnosti. Slovenska predstavnica UO Bronka Straus je trenutno tudi članica biroja. Predsednica biroja in upravnega odbora je Claire Extramiana, predstavnica Francije.

Vsaka država članica ima Nacionalno ustanovo za imenovanja udeležencev v dejavnosti Centra - v Sloveniji je to Sektor za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport - in Nacionalno ustanovo za stike. Slednja pomaga pri diseminaciji strokovni izsledkov in publikacij Centra in informacij o njegovem delu s pomočjo nacionalnih mrež - v Sloveniji je za to vlogo zadolžen Zavod za šolstvo (ga. Susanne Volčanšek).

Strokovne podlage Evropske unije in Sveta Evrope

Pravne/strokovne podlage Evropske komisije in Sveta Evrope:

Povezane teme in področja

  • Slovenski jezik

    Javna raba jezika, pojasnila o jezikovnih pravicah in jezikovni pravilnosti, jezikovno izobraževanje, bralna pismenost, digitalizacija slovenščine, posveti, razprave

  • Jezikovno izobraževanje

    Pripravljamo in pošiljamo pojasnila o slovenski knjižni normi, zapisani v sprejetih priročnikih. Dajemo informacije o možnostih jezikovnega izpopolnjevanja odraslih in učenju slovenščine kot tujega oziroma drugega jezika ter o jezikovnih pravicah državljanov Republike Slovenije in pravicah pripadnikov manjšin in priseljencev na območju Slovenije do učenja materinščine.

  • Uradni jezik

    Slovenščina je uradni in državni jezik Republike Slovenije. Obenem je materni jezik približno 2,4 milijona ljudi, pri čemer jih približno 1,85 milijona živi v Sloveniji. Slovenski jezik je notranje celovit, družbeno in strukturno neokrnjen ter razvojno odprt. Želimo, da tak tudi ostane, zato zagotavljamo, da se slovenščina uporablja in neprestano razvija na vseh področjih javnega življenja v naši državi ter tudi v tujini.

  • Slovenci v Evropi

    Slovence lahko najdemo po vsej Evropi. Veliko se jih je iz domovine izselilo po drugi svetovni vojni, največ v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi boljših gospodarskih možnosti, preseljevanju pa smo priče tudi danes. Največ Slovencev v Evropi živi v Nemčiji.