Skoči do osrednje vsebine

V Sloveniji želimo doseči takšno raven bralne pismenosti, ki bo vsakemu posamezniku v Sloveniji omogočala optimalen razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo. Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit razvoj na področju bralne pismenosti bomo v Sloveniji tako lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno kohezijo. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni možno učinkovito udejanjati le s stalnim razvijanjem bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva.

Bralna pismenost je stalno razvijajoča se zmožnost posameznika za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij. Kot zmožnost in družbena praksa se razvija vse življenje v različnih okoliščinah in na različnih področjih ter prežema vse človekove dejavnosti. Vključuje razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje). Bralna pismenost in bralna kultura sta osnovi za razvijanje drugih specifičnih pismenosti, kot na primer naravoslovne pismenosti, medijske pismenosti, digitalne pismenosti in tako dalje, ki so ključne za razvijanje posameznikovih sposobnosti ter njegovo uspešno vključevanje v družbo.

Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti

Nacionalna strategija za razvoj pismenosti 2019-2030 temelji na strategiji iz leta 2006 in je posodobljena v skladu z napredovanjem stroke, na podlagi rezultatov slovenskih učencev in učenk v OECD mednarodnih študijah PISA in PIRLS ter izsledkov slovenskih projektov s področja bralne pismenosti.

Nacionalna strategija opredeljuje definicijo bralne pismenosti, razloge za nastanek, vizijo, načela in strateške cilje, cilje in ravni pismenosti po posameznih stopnjah izobraževanja od predšolskega obdobja do obdobja odraslosti ter načine za udejanjanje te strategije, kot so na primer priprava različnih programov za različne starostne in ciljne skupine, usposabljanje strokovnega kadra, vzpostavitev mreže izvajalcev s področja bralne pismenosti in bralne kulture ter sistemska ureditev.

Nacionalni svet za bralno pismenost 

Nacionalni svet za bralno pismenost imenuje Vlada za obdobje štirih let.

Njegove naloge so:

  • skrb za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture v okviru normativnih in strateških aktov, ki vključujejo to področje,
  • usklajevanje zadolžitev in pristojnosti med vladnimi resorji pri pripravi akcijskega načrta,
  • skrb za promocijo strategije ter njeno uveljavitev v strokovni in širši javnosti,
  • seznanjanje in spremljanje raznovrstnih gradiv in strokovnih podlag, ki imajo vpliv na uresničevanje strategije,
  • spremljanje in spodbujanje uresničevanja strategije oziroma akcijskega načrta ter priprava ugotovitev in predlogov za nadaljnje delo,
  • priprava letnega poročila in poročanje Vladi o uresničevanju strategije.

Šolske knjižnice

Šolska knjižnica deluje v vseh osnovnih, srednjih in glasbenih šolah, v višjih strokovnih šolah, v dijaških domovih ter v vzgojno-izobraževalnih zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Ker je šolskih knjižnic toliko, kot je omenjenih vzgojno-izobraževalni zavodov (skupaj več kot 700), predstavljajo najbolj številčno vrsto knjižnic, edino, katere uporaba je brezplačna ter edino, ki brez izjeme zajame vse prebivalce Slovenije od šestega do devetnajstega leta starosti. Šolska knjižnica aktivno podpira izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa, je osrednji šolski prostor za prenos, iskanje informacij ter most za povezovanje s širšim kulturnim prostorom in z lokalno skupnostjo.

Šolska knjižnica razvija bralno in informacijsko pismenost, spodbuja branje in gradi bralno kulturo. Učencem, dijakom, študentom višjih strokovnih šol in strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnih zavodov zagotavlja v skladu z načelom avtonomije šolskega prostora raznovrstno knjižnično gradivo, ki dopolnjuje učne programe in širi njihovo strokovno znanje. Z alternativnimi bralnimi gradivi spodbuja nevešče bralce k izboljšanju bralnih spretnosti in vzpostavlja boljši odnos do branja.

Naloga šolske knjižnice je tudi podpiranje in spodbujanje razvoja bralca in bralne pismenosti, čemur služi raznovrstna knjižnična zbirka in usposobljen šolski knjižničar, ki uporabnika spremlja na poti razvoja bralca in bralne pismenosti. Naloga razvijanja bralne pismenosti učencev je naloga vseh strokovnih delavcev na šoli, za vso potrebno raznovrstno gradivo pa poskrbi šolski knjižničar in je uporabnikom (učencem, dijakom in strokovnim delavcem) na voljo v šolski knjižnici.

V osnovnih in srednjih šolah z upravljanjem učbeniškega sklada zagotavljajo dostop do učbenikov in učnih gradiv, ki so potrebni za doseganje ciljev učnih načrtov.

Delovanje šolskih knjižnic urejajo predpisi s področja izobraževanja, ki jih pomembno dopolnjuje novela Zakona o knjižničarstvu (december 2015). Vključitev šolskih knjižnic v sistem COBISS oziroma v nacionalni vzajemni bibliografski sistem je prispevala k sodobni tehnični podpori za organizacijo, načrtovanje in izvajanje njihovih nalog.

V pripravi sta Pravilnik o pogojih za delovanje šolskih knjižnic in Strategija razvoja šolskega knjižničarstva.

Revijo Šolska knjižnica izdaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Revija izpostavlja vlogo knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture ter vključuje različne tematske poudarke. Objavljeni so številni preizkušeni primeri dobre prakse razvijanja bralne pismenosti za vse stopnje in vsa področja izobraževanja.

Šolske knjižnice tesno sodelujejo tudi s splošnimi knjižnicami, z Narodno in univerzitetno knjižnico ter drugimi kulturnimi ustanovami na področju bralne kulture: Bralno značko Slovenije (ZPMS), Bralnim društvom Slovenije, Združenjem bibliotekarskih društev Slovenije in drugimi.

Bralna kultura

Bralna pismenost in bralna kultura sta neločljivo povezani. Bralna kultura pojmuje branje kot vrednoto in poudarja pomen motiviranosti za branje. Vseskozi je treba zagotavljati pogoje za dvig zavesti o pomenu branja ter podpirati razvoj bralne kulture med mladimi in odraslimi (obiskovanje knjižnic, literarnih dogodkov). Pomembno je, da se pri otrocih že v zgodnjem obdobju vzpostavijo temelji za bralne navade. Učencem v šoli je treba omogočiti obiskovanje različnih interesnih in prostočasnih dejavnosti, povezanih z branjem (Bralna značka, bralni klubi, knjižničarski, literarni ali dramski krožek, šolsko glasilo). Pri razvijanju bralne pismenosti oziroma kulture je treba upoštevati individualne razlike med otroki, učenci, dijaki ter izbor gradiv prilagoditi posameznikovim bralnim zmožnostim in kolikor je mogoče tudi njihovim interesom.

Na področju bralne kulture Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo že od leta 2006 tesno sodelujeta z Ministrstvom za kulturo, od leta 2008 pa tudi s takrat ustanovljeno Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije.

Bralna kultura in kulturno-umetnostna vzgoja

Bralna kultura je eden od področij kulturno-umetnostne vzgoje, ki preči področje med vzgojo in izobraževanjem ter kulturo. V okviru nacionalnega projekta Kulturni bazar je vzpostavljen Katalog ponudbe kulturno-umetnostne vzgoje, ki predstavlja vse kulturne ustanove, ki pokrivajo dejavnosti s področja bralne kulture. Na portalu je dostopen tudi izbor strokovnih gradiv s področja bralne kulture.

Več o bralni kulturi v poglavju priročnika Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol.

Nacionalni projekti na področju bralne kulture

Rastem s knjigo za osnovne in srednje šole

Medresorski nacionalni projekt Rastem s knjigo za osnovne in srednje šole je namenjen spodbujanju bralne kulture sedmošolcev in dijakov prvih letnikov srednjih šol. Projekt smo zasnovali leta 2006 skupaj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvo za kulturo, 2009 je prevzela vodenje projekta Javna agencija za knjigo.

Nacionalni mesec skupnega branja

Od leta 2018 smo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Zavod za šolstvo in Andragoški center Slovenije partnerji medresorskega projekta Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB) in akcije Beremo skupaj, ki so ju spodbudile kulturne ustanove s področja bralne kulture. Izvršni producent obeh projektov je Bralna značka Slovenije (ZPMS), nosilec pa Bralno društvo Slovenije. Del projekta NMSB je dogodkovnik, kjer lahko spremljate aktualne dogodke s področja bralne kulture čez vse leto, izvajalci dogodkov pa se lahko vključijo z napovedjo svojih dogodkov.

Leta 2019 je v času NMSB Slovenija pristopila k evropski bralni kampanji EUReads (Evropa bere), ki povezuje že obstoječe bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom dviga zavesti o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu. Skupni cilj kampanje je dati vsakemu državljanu možnost postati bralec in polno sodelovati v evropski družbi.

#Športajmoinberimo (#ŠIB)

Izhodišče za nacionalni medresorski program za spodbujanje branja med mladimi športniki #športajmoinberimo je v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 in v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice iz leta 2018.

Program je oblikovan v sodelovanju med Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo, Centrom za spodbujanje bralne pismenosti v Mariborski knjižnici, Javno agencijo za knjigo in Olimpijskim komitejem Slovenije, Združenjem športnih zvez. Ciljna skupina so mladostniki med 15. in 19. letom starosti, ki večino svojega prostega časa namenijo športu. V okviru programa so nastale tudi smernice.

Bralna značka

Glavni cilj Bralne značke je spodbujanje (prostovoljnega) branja. Vodi jo Društvo Bralna značka Slovenije (ZPMS). Bralna značka ni obvezna, v šolah se pojavlja kot obšolska, interesna dejavnost, lahko pa tudi kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim šolske knjižnice. Bralna značka ima po šolah svoje mentorje. Nacionalni projekt Bralna značka se že od leta 1961 najbolj množično dogaja na osnovnih šolah v Sloveniji. Bralna značka v srednjih šolah običajno deluje v obliki bralnih klubov. Za bralno značko berejo tudi slovenski otroci v slovenskem zamejstvu in na nekaterih območjih v slovenskem zdomskem/izseljenskem prostoru. Najnovejši nacionalni program Bralne značke je program Medgeneracijskega branja, ki v slovenskem kulturnem prostoru živi v različnih oblikah in spodbuja povezovanje in sodelovanje različnih generacij ob branju. V določenem obsegu se bralna značka izvaja tudi v vrtcih, pri tem je treba upoštevati specifičnosti področja predšolske vzgoje.

Družinska pismenost

Andragoški center Slovenije je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za kulturo ter v sodelovanju z Mrežo ustanov za pismenost in bralno kulturo pripravil spletno stran za spodbujanje družinske pismenosti in bralne kulture, Družinska pismenost. Namen vzpostavitve Mreže za družinsko pismenost je vzpostaviti sinergije in povezovalno delovanje deležnikov z vseh ravni na področju družinske pismenosti in bralne kulture v Sloveniji – mreženje je tudi eden od strateških ciljev Nacionalne strategije za bralno pismenost 2019–2030. Spletna stran je namenjena staršem, ki želijo pomagati in spodbujati otroke pri prvih korakih v pismenost, pa tudi strokovnim delavcem (v vrtcih, šolah, in strokovnjakom s področij kulture, zdravstva in drugih), ki pri tem razvijanju bralne pismenosti in bralne kulture podpirajo starše.

Podoben projekt za izboljšanje bralne pismenosti otrok je ob podpori Ministrstva za kulturo izvedla Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru v sodelovanju z Bralno značko Slovenije. Projekt V objemu besed spodbuja starše v skrbi za družinsko pismenost in vključuje medgeneracijsko branje na vseh področjih dejavnosti v vrtcu (jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje) ter na vseh področjih otrokovega razvoja (kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etičnem in motivacijskem). Podrobnejše informacije so na strani Društva Bralna značka Slovenije, kjer so na voljo tudi publikacije, ki so nastale v okviru projekta.

Mednarodne raziskave

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS (angleško Progress in International Reading Literacy Study) preverja bralno pismenost učenk in učencev konec 4. razreda (povprečna starost približno 10 let). Poteka pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo dosežkov v izobraževanju (IEA).

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA (angleško Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Raziskava poteka v triletnih ciklih, prvi cikel je bil izveden v letu 2000.

Mednarodna raziskava PIAAC (angleško Programme for the International Assessment of Adult Competences) je največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom. Vanjo se vključujejo države iz vsega sveta (do sedaj jih je sodelovalo 33). Poteka pod okriljem OECD. Prvi krog raziskave je potekal 2012.

Nacionalni projekti, sofinancirani z evropskega socialnega sklada

Operativni program za obdobje 2007–2013

  • Berem in ustvarjam: se učim. Nosilka projekta: Osnovna šola Brežice. Na voljo so Rezultati in gradiva projekta.
  • Razvoj bralne pismenosti: diagnostični pripomočki za ocenjevanje bralne pismenosti in oblikovanje modela bralne pismenosti. Nosilec projekta: Center za psihodiagnostična sredstva, d. o. o., Družba za svetovanje in založništvo.
    Rezultati projekta: V projektu so razvili šest diagnostičnih pripomočkov za ocenjevanje govorne kompetentnosti in bralne pismenosti ter pripravili knjigo z naslovom Govor in branje otrok: ocenjevanje in spodbujanje, v kateri so obravnavani dejavniki in načini ocenjevanja ter spodbujanja govornega razvoja in pismenosti različno starih otrok in mladostnikov.
  • Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja. Nosilec projekta: Zavod za šolstvo. Na voljo so Rezultati in gradiva projekta.

Operativni program za obdobje 2014–2020

Mednarodni projekti, v katerih sodeluje Slovenija

  • Jezikovno občutljivo poučevanje v vseh (februar 2019 – februar 2023). Nosilec projekta: Fakulteta za izobraževanje in družbeno blaginjo Univerze Åbo Akademi, Finska. V mednarodnem projektu sodeluje tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Povezane vsebine

  • Splošne knjižnice

    Knjižnice, ustanove z večstoletno tradicijo, nedvomno spadajo med najstarejše storitvene dejavnosti na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Sodobne slovenske splošne knjižnice s svojim gradivom v papirni ali drugačni, tehnološko bolj moderni obliki, s svojim tradicionalnim delovanjem ali sodobnimi storitvami skrbijo, da ima vsak prebivalec Slovenije možnost izvedeti ali se naučiti, prebrati ali se sprostiti, družiti se ali zgolj udeležiti, sodelovati ali samo uporabiti enega ali več iz nepregledne množice številnih domačih in tujih avtorskih dosežkov.

  • Knjižnična dejavnost

    Knjižnična javna služba na področju kulture je organizacijsko povezano delovanje nacionalne knjižnice in mreže splošnih knjižnic, informacijsko podprto z usklajenim in vodenim vzajemnim bibliografskim sistemom COBISS.