Skoči do osrednje vsebine

Gluhe osebe imajo možnost, da uporabljajo slovenski znakovni jezik (v nadaljnjem besedilu: znakovni jezik) kot jezik medsebojnega sporazumevanja in kot naravno sredstvo za sporazumevanje, ter pravico, da so informirani v njim prilagojenih tehnikah.

Znakovni jezik je posebna govorica rok in mimike obraza.

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika opredeljuje gluho osebo kot osebo, ki je povsem brez sluha, oziroma osebo, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik.

Pravice gluhih

Pravice gluhih oseb:

  • uporabljati slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja,
  • biti informiran/a v prilagojenih tehnikah,
  • pravica do tolmačenja.

Gluha oseba na centru za socialno delo vloži vlogo za pridobitev pravic po zakonu. Center gluhi osebi na podlagi mnenja strokovne komisije izda odločbo o njenih pravicah. Gluhi osebi se izda tudi izkaznica in vavčerji za plačilo tolmačev.

Vsaki gluhi osebi pripada 30 vavčerjev, kar pomeni poplačilo stroškov tolmačenja v obsegu 30 ur letno za individualne potrebe gluhe osebe. Dijaki in študenti, ki zaradi potreb, povezanih s šolanjem, potrebujejo povečan obseg storitev tolmačenja pripada 100 vavčerjev, kar pomeni, da lahko uveljavljajo plačilo storitev tolmačenja skupaj največ 100 ur letno.

Prav tako pa zakon daje možnost, da lahko gluhe osebe neomejeno uporabljajo znakovni jezik v vseh postopkih pred vsemi državnimi institucijami, ki so za delo tolmačev dolžne zagotoviti sredstva.

Strokovne komisije

Strokovno komisijo, ki pripravi mnenje, na podlagi katerega center za socialno delo izda gluhi osebi odločbo, sestavljajo trije člani, in sicer zdravnik ustrezne specialnosti (predsednik), predstavnik Zavoda združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in predstavnik regijskega društva gluhih, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva.

Komisije imenuje minister/ministrica, pristojna za invalidsko varstvo in sicer za naslednja območja:

  • Ljubljana z okolico,
  • Gorenjska,
  • Posavje,
  • Celje, Velenje in Koroška,
  • Štajerska,
  • Prekmurje,
  • Dolenjska,
  • Severna Primorska in
  • Koper.

Tolmači za slovenski znakovni jezik

Gluhim osebam tolmačijo slovenski govorni jezik v znakovni jezik in slišečim osebam znakovni jezik v slovenski govorni jezik tolmači za znakovni jezik. Na območjih, kjer živita italijanska in madžarska narodnostna skupnost, tolmačijo tolmači gluhi osebi tudi italijanski ali madžarski govorni jezik v italijanski ali madžarski znakovni jezik in obratno.

Tolmači znakovnega jezika so polnoletne osebe, ki pridobijo certifikat v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije in so vpisani v register tolmačev za znakovni jezik.

Zavod združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik vodi listo tolmačev znakovnega jezika, ki jo posreduje tudi vsem centrom za socialno delo. Iz liste tolmačev so razvidni ime in priimek tolmača, njegov kontaktni naslov ter čas dosegljivosti.

Vpis v register tolmačev za slovenski znakovni jezik

Naziv Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Iskalnik