Skoči do osrednje vsebine

Povpraševanje delodajalcev po delavcih se povečuje, registrirana brezposelnost se znižuje. Kljub temu v evidenci brezposelnih oseb ostajajo težje zaposljive osebe, in sicer osebe starejše od 55 let, mladi iskalci prve zaposlitve ter osebe z zdravstvenimi in drugimi ovirami. Te skupine tvorijo glavnino dolgotrajne brezposelnosti, zato se zanje pripravljajo in izvajajo posebni ukrepi za približevanje trgu dela.

Zaposlovanje mladih

Zaposlitev predstavlja enega od ključnih dejavnikov, ki omogočajo mladi osebi, da se osamosvoji. Kljub ugodnejši situaciji mladih na trgu dela, ostajajo mladi, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj, še vedno ranljiva skupina na trgu dela, zato so ena izmed prednostnih ciljnih skupin aktivne politike zaposlovanja. Najbolj uspešni programi za mlade so tisti, ki omogočajo pridobivanje praktičnih in delovnih izkušenj, zato so ukrepi za mlade usmerjeni predvsem v dodatna usposabljanja za trg dela, progami za spodbujanje zaposlovanja pa spodbujajo zaposlovanje mladih za nedoločen čas.

Zagotavljanje hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev ostaja prioriteta, hkrati pa se krepi aktivnosti za dolgotrajno brezposelne mlade.

Jamstvo za mlade je pobuda Evropske unije, da se vsaki mladi osebi v roku 4 mesecev po nastanku brezposelnosti oziroma prehodu na trg dela omogoči usposabljanje, pripravništvo ali zaposlitev. Mladi, stari do 29 let, se v shemo jamstva za mlade vključijo na podlagi prijave v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.  

V okviru Jamstva za mlade se izvaja različne ukrepe, ki kratkoročno in dolgoročno lajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela. Na podlagi Izvedbenega načrta Jamstva za mlade 2016–2020 je bilo izvedenih 15 različnih ukrepov, v okviru katerih so se izvajale različne aktivnosti, ki pomagajo mladim pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Za izvajanje ukrepov jamstva za mlade je bilo v obdobju 2016-2020 porabljenih skupaj 275,5 miljonov evrov, v aktivnosti pa je bilo vključenih več kot 82.600 mladih, starih do 29 let. Več o izvajanju jamstva za mlade je predstavljeno v predstavljeno v Poročilu o izvajanju Izvedbenega načrta Jamstva za mlade 2016–2020.

Izvajanje jamstva za mlade je od leta 2021 naprej del Smernic aktivne politike zaposlovanja 2021-2025. Vsi ukrepi jamstva za mlade so umeščeni tudi v Izvedbeni načrt za leti 2020 in 2021 Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013 do 2022.

Zaposlovanje starejših

Demografske spremembe in staranje prebivalstva vedno bolj vplivajo tudi na trg dela, saj se zelo hitro manjša populacija v aktivni dobi (od 20 do 64 let). Vse večjo skupino delovno sposobnih predstavljajo stari od 50 do 64 let, in sicer tretjino vseh delovno aktivnih.

Na demografske izzive je z vidika trga dela potrebno odgovoriti z različnimi ukrepi, tako na nivoju družbe, delodajalcev, predvsem pa posameznika. V javnosti je potrebno preseči stereotipe do starejših delavcev, pri delodajalcih pa krepiti učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi, posameznik pa mora prepoznati nujnost vseživljenjskega učenja in stalnega razvoja kompetenc za spreminjajoči se trg dela. Demografske spremembe, ki zahtevajo daljšo delovno aktivnost, namreč povečujejo tudi potrebe po vključevanju v izobraževanje in usposabljanje celotno življenjsko obdobje.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad izvaja program za zaposlene: Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI). Projekt sofinancira EU iz sredstev Evropskega socialnega sklada (ESS) v okviru OP EKP 2014 do 2020. Projekt naslavlja izzive negativnih demografskih trendov in se usmerja v krepitev kompetenc to je usposabljanja in izpopolnjevanja starejših zaposlenih kot posebej ranljive skupine na trgu dela, in sicer z namenom podaljševanja delovne aktivnosti starejših zaposlenih. Namen je tudi opolnomočenje delodajalcev za upravljanje s starajočo se delovno silo.

Pomembno k zaposlovanju prispevajo tudi programi aktivne politike zaposlovanja, ki starejšim omogočajo tako spodbude za zaposlovanje, kot tudi usposabljanje in izobraževanje, kar je pomemben element za njihovo večjo zaposljivost. Starejši brezposelni se namreč lahko vključujejo v večino programov, glede na svoje potrebe in zaposlitvene možnosti, nekateri pa so namenjeni izključno njim. Posebej izpostavljamo programe javnih del, kamor se starejši od 58 let lahko vključujejo za obdobje največ dveh let ter so prednostna ciljna skupina pri vključevanju.  

Aktualne informacije o programih aktivne politike zaposlovanja za brezposelne osebe so objavljene na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

Zaposlovanje invalidov

Invalidnost je osebna okoliščina, ki lahko doleti vsakega izmed nas, zato pri zaposlovanju invalidov ne moremo posplošeno govoriti o skupini z enakimi lastnostmi ali značilnostmi.

Za razliko od ostalih osebnih okoliščin, ki vplivajo na zaposljivost posameznika, je invalidnost okoliščina, ki s časom ne izgine in je ne "prerastemo." Ravno zato država s svojimi ukrepi trajno posega na področje zaposlovanja invalidov.

Slovenija na področju zaposlovanja invalidov vodi aktivno politiko. Sprejela je vrsto ukrepov oziroma aktivnosti s ciljem omogočiti boljše možnosti za invalide, gre za ukrepe s področja rehabilitacije ter za finančne spodbude za delodajalce in invalide. Za zagotavljanje vključevanja invalidov v spreminjajočo se družbo, od ratifikacije Konvencije o pravicah invalidov dalje so bili sprejeti številni ukrepi in pripravljeni projekti za boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim praksam, ki se nanašajo na invalide, s spodbujanjem pozitivnega dojemanja in večje družbene zavesti (Projekt "Zmoremo," Kartica ugodnosti za invalide, Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela in drugi).

Danes na prvo mesto postavljamo zaposlovanje invalidov na odprtem trgu, saj se s tem zagotavlja vključujoče zaposlovanje invalidov na prilagojenih delovnih mestih v običajnem delovnem okolju. Vseeno pa vseh zaposlitev ni mogoče izvesti pri običajnih delodajalcih; za težje invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri običajnih delodajalcih država zaradi preizkušene učinkovitosti ohranja in vzpodbuja posebne oblike zaposlitve.

Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, nalaga dolžnost zaposlovanja invalidov v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Gre za kvotni sistem zaposlovanja invalidov. Vsi zavezanci v kvotnem sistemu imajo možnost izbire na kakšen način bodo izpolnil kvoto: zaposlijo invalida, plačajo prispevek v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (Sklad) ali sklenejo pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom. Delodajalci, ki predpisano kvoto zaposlenih invalidov presegajo, pa so za vsakega invalida nad kvoto upravičeni do nagrade za preseganje kvote ter do oprostitve plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedeni boniteti prav tako lahko uveljavijo pri Skladu, prav tako pa delodajalci za invalide lahko uveljavljajo tudi plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest ali plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju.

Težji invalidi, ki se v običajnem delovnem okolju praviloma ne morejo zaposliti pa se lahko zaposlujejo v invalidskih podjetjih ali zaposlitvenih centrih.

Invalidi, pri katerih pa je bilo po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovljeno, da kljub podpori zaradi svoje invalidnosti niso zaposljivi, pa se vključijo v programe socialne vključenosti, ki jih izvajajo izvajalci, izbrani na javnem razpisu. Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti.

Zaposlitvena rehabilitacija:

  • je pravica invalida do posameznih storitev zaposlitvene rehabilitacije v obsegu, na način in v trajanju, opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu,
  • so storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo poklicno kariero,
  • se izvaja kot javna služba v okviru mreže izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije,
  • se financira iz proračuna Republike Slovenije, če je napotitelj v storitve zaposlitvene rehabilitacije Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. V primeru, da je napotitelj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, delodajalec ali kdo drug, se storitve zaposlitvene rehabilitacije financirajo po veljavnem ceniku. 

Storitve zaposlitvene rehabilitacije so:

  • svetovanje, vzpodbujanje in motiviranje invalidov k aktivni vlogi,
  • priprava mnenja o ravni delovnih sposobnosti, znanj, delovnih navad in poklicnih interesov,
  • pomoč pri sprejemanju lastne invalidnosti in seznanjanje o možnostih vključevanja v usposabljanje in delo,
  • pomoč pri izboru ustreznih poklicnih ciljev,
  • razvijanje socialnih spretnosti in veščin,
  • pomoč pri iskanju ustreznega dela oziroma zaposlitve,
  • analiza konkretnega delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
  • izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida,
  • izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo,
  • usposabljanje na konkretnem delovnem mestu oziroma v izbranem poklicu,
  • spremljanje in strokovna pomoč pri usposabljanju in izobraževanju,
  • spremljanje invalida na delovnem mestu po zaposlitvi,
  • sprotno ocenjevanje uspešnosti rehabilitacijskega procesa,
  • ocenjevanje doseganja delovnih rezultatov invalidov,
  • opravljanje drugih storitev zaposlitvene rehabilitacije.

Storitve zaposlitvene rehabilitacije se izvajajo po standardih storitev zaposlitvene rehabilitacije, ki jih pripravi Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije, Soča, sprejme pa minister, pristojen za invalidsko varstvo.

Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije od 2021 do 2027

Cene storitev zaposlitvene rehabilitacije in podpornih storitev

Mreža izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije od 2014 do 2020

Cene storitev zaposlitvene rehabilitacije in podpornih storitev do 31. 12. 2021

Razvid izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije

Državne pomoči zaradi zaposlovanja invalidov

Vsi delodajalci, ki zaposlujejo invalide in so prejemniki državnih pomoči (na primer nagrada za preseganje kvote, oprostitev plačila prispevkov) so dolžni sami, brez poziva, mesečno poročati v obdobju od 1. do 20. dne v vsakem mesecu o prejetih in porabljenih sredstvih preteklega meseca. Poročanje se izvaja glede na denarni tok, torej o opravljenih transakcijah. 21. dne v mesecu se sistem poročanja o državnih pomočeh zaklene, zato poročanje "za nazaj" ni več mogoče.

V kolikor je bilo poročilo po 20. dnem v mesecu preklicano, je sistem vzel, kot da ni bilo oddalo. Napako izravnate pri naslednji oddaji poročila.

Poročila o porabi državnih pomoči se oddajajo preko portala za elektronsko poslovanje SVZI.Net, na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Na portalu lahko:

  • oddajate mesečno e-poročilo o prejetih in porabljenih sredstvih
  • pregledujete in spremljate statuse oddanega e-poročila

Način porabe sredstev pridobljenih iz naslova oprostitve prispevkov je opredeljen v 61. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, namen porabe teh sredstev pa urejata 33. in 34. člen Uredbe Komisije EU št. 651/2014

V kolikor prejema delodajalec za zaposlenega invalida plačo iz drugega vira (na primer Zaposli.me, Učne delavnice, javna dela), lahko zanj uveljavlja pravice iz naslova oprostitev in ugodnosti pri plačevanju prispevkov, nagrade za preseganje kvote, ne more pa jih porabljati za plačo tiste osebe, pri katerih je plača že pokrita iz drugega vira. Za osebe pri katerih je odobrena subvencija plače preko drugega vira se ne more uveljavljati še pravica iz naslova subvencioniranja plač zaradi nižjega doseganja rezultatov.

Za osebe, zaposlene preko Zaposli.me je tudi potrebno poročati v SVZI.net in sicer prejeta sredstva v polje oziroma rubriko "Drugo". Pri porabi sredstev je potrebno upoštevati, da je poraba sredstev namenjenih subvencioniranju plač invalidov omejena na 75 % stroškov plače (drugi bruto).

Manj plačan davek od dohodkov pravnih oseb se poroča enako kot preostala sredstva, prejeta zaradi zaposlovanja invalidov, pri čemer se označi vir, manj plačan davek.

Za invalide, ki so zaposleni za krajši delovni čas in prejemajo nadomestilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se za del, ki ga prejmejo od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne poroča v SVZI.Net.

Sredstva prejeta zaradi zaposlovanja invalidov je potrebno porabiti v roku treh let od prejema. Neporabljena sredstva je potrebno vrniti obrestovana po referenčni obrestni meri.

O prejetih sredstvih morajo poročati tudi vsi samozaposleni invalidi, ki pomoč prejemajo po načelu de minimis in sicer poročajo le o prejetih sredstvih, ne pa o njihovi porabi.

Za pomoč pri poročanju vam je na voljo tudi uporabniški priročnik.

Uporabniški priročnik za poročanje porabe državnih pomoči