Skoči do osrednje vsebine

Gospodarska rast je povzročila povečano povpraševanje po delovni sili, posledično se je število brezposelnih oseb znižalo, močno pa se je poslabšala strukturna brezposelnost. V evidenci brezposelnih oseb ostajajo osebe starejše od 55 let, mladi iskalci prve zaposlitve ter osebe z zdravstvenimi in drugimi ovirami – te skupine tvorijo glavnino dolgotrajne brezposelnosti, zato se zanje pripravljajo in izvajajo posebni ukrepi za približevanje trgu dela.

Zaposlovanje mladih

Kljub ugodnejši situaciji mladih na trgu dela, ostajajo mladi, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj, še vedno ranljiva skupina na trgu dela, zato so ena izmed prednostnih ciljnih skupin aktivne politike zaposlovanja.

Zagotavljanje hitrega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev ostaja prioriteta, hkrati pa se krepi aktivnosti za dolgotrajno brezposelne mlade.

Jamstvo za mlade je pobuda Evropske unije, da se vsaki mladi osebi v roku 4 mesecev po nastanku brezposelnosti oziroma prehodu na trg dela omogoči usposabljanje, pripravništvo ali zaposlitev.

V okviru Jamstva za mlade se izvaja različne ukrepe, ki kratkoročno in dolgoročno lajšajo prehod iz izobraževanja na trg dela.  Na podlagi Izvedbenega načrta Jamstva za mlade 2016–2020, ki ga je vlada potrdila maja 2016, bo za ukrepe v navedenem obdobju predvidoma namenjenih okvirno 300 milijonov evrov. 

V ukrepe Jamstva za mlade je bilo v obdobju  med leti 2014 in 2018 vključenih več kot 94. 500 mladih, od tega se je s pomočjo subvencij zaposlilo več kot 29. 200 mladih oseb, število vseh zaposlitev mladih pa je preseglo 114. 000. Za ukrepe Jamstva za mlade je bilo v enakem obdobju porabljenih okvirno 253,4 milijonov evrov.

Zaposlovanje starejših

Demografske spremembe in staranje prebivalstva vedno bolj vplivajo tudi na trg dela, saj se zelo hitro manjša populacija v aktivni dobi (od 20 do 64 let). Vse večjo skupino delovno sposobnih predstavljajo stari od 50 do 64 let, v letu 2018 jih je bilo že tretjina, in pričakovati je, da bo delež še naprej naraščal. Ocena demografskega učinka kaže, da bi lahko do leta 2020 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebivalstva v povprečju za 8 tisoč oseb na leto (Strategija dolgožive družbe).

Na demografske izzive je z vidika trga dela potrebno odgovoriti z različnimi ukrepi, tako na nivoju družbe, delodajalcev, predvsem pa posameznika.  V javnosti je  potrebno preseči stereotipe do starejših delavcev, pri delodajalcih pa krepiti učinkovito upravljanje s starejšimi zaposlenimi, posameznik pa mora prepoznati nujnost  vseživljenjskega učenja in stalnega razvoja kompetenc za spreminjajoči se trg dela. 

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad izvaja program za zaposlene: Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI). Projekt sofinancira EU iz sredstev Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v okviru OP EKP 2014 - 2020 in  naslavlja izzive negativnih demografskih trendov in se usmerja v krepitev kompetenc tj. usposabljanja in izpopolnjevanja starejših zaposlenih kot posebej ranljive skupine na trgu dela, in sicer z namenom podaljševanja delovne aktivnosti starejših zaposlenih. Namen je tudi opolnomočene delodajalcev za upravljanje s starajočo se delovno silo.

Z namenom spodbujanja zaposlovanja in ohranjanja delovne aktivnosti starejših je v veljavi interventni ukrep na področju trga dela, ki delodajalcu omogoča uveljavljanje začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb. Delodajalci, ki zaposlijo brezposelno osebo, starejšo od 55 let, ki je bila najmanj pol leta v evidenci brezposelnih, so zanjo oproščeni plačila prispevkov za obvezna zavarovanja. Ukrep je v veljavi od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2019.

Zaposlovanje invalidov

Invalidnost je osebna okoliščina, ki lahko doleti vsakega izmed nas, zato pri zaposlovanju invalidov ne moremo posplošeno govoriti o skupini z enakimi lastnostmi ali značilnostmi.

Za razliko od ostalih osebnih okoliščin, ki vplivajo na zaposljivost posameznika, je invalidnost okoliščina, ki s časom ne izgine in je ne "prerastemo." Ravno zato država s svojimi ukrepi trajno posega na področje zaposlovanja invalidov.

Slovenija na področju zaposlovanja invalidov vodi aktivno politiko. Sprejela je vrsto ukrepov oziroma aktivnosti s ciljem omogočiti boljše možnosti za invalide – gre za ukrepe s področja rehabilitacije ter za finančne spodbude za delodajalce in invalide. Za zagotavljanje vključevanja invalidov v spreminjajočo se družbo, od ratifikacije Konvencije o pravicah invalidov dalje so bili sprejeti številni ukrepi in pripravljeni projekti za boj proti stereotipom, predsodkom in škodljivim praksam, ki se nanašajo na invalide, s spodbujanjem pozitivnega dojemanja in večje družbene zavesti (Projekt "Zmoremo," Kartica ugodnosti za invalide, Razvoj in izvajanje prehoda mladih s posebnimi potrebami na trg dela in drugi).

Danes na prvo mesto postavljamo zaposlovanje invalidov na odprtem trgu, saj se s tem zagotavlja vključujoče zaposlovanje invalidov na prilagojenih delovnih mestih v običajnem delovnem okolju. Vseeno pa vseh zaposlitev ni mogoče izvesti pri običajnih delodajalcih; za težje invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati zaposlitve pri običajnih delodajalcih država zaradi preizkušene učinkovitosti ohranja in vzpodbuja posebne oblike zaposlitve.

Z Zakonom o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je bil v letu 2006 vzpostavljen kvotni sistem zaposlovanja invalidov, ki vsem delodajalcem, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, nalaga dolžnost zaposlovanja invalidov v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev. Vsi zavezanci v kvotnem sistemu imajo možnost izbire na kakšen način bodo izpolnil kvoto: zaposlijo invalida, plačajo prispevek v Javni štipendijski, razvojni, invalidski, preživninski sklad (JŠRIPS) ali sklenejo pogodbo o nadomestni izpolnitvi kvote z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom. Delodajalci, ki predpisano kvoto zaposlenih invalidov presegajo, pa so za vsakega invalida nad kvoto upravičeni do nagrade za preseganje kvote ter do oprostitve plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Navedeni boniteti prav tako lahko uveljavijo pri JŠRIPS, prav tako pa delodajalci za invalide lahko uveljavljajo tudi plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest ali plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju.

Težji invalidi, ki se v običajnem delovnem okolju praviloma ne morejo zaposliti pa se lahko zaposlujejo v invalidskih podjetjih ali zaposlitvenih centrih.

Invalidi, pri katerih pa je bilo po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji ugotovljeno, da kljub podpori zaradi svoje invalidnosti niso zaposljivi, pa se vključijo v programe socialne vključenosti, ki jih izvajajo izvajalci, izbrani na javnem razpisu. Programi socialne vključenosti so socialni programi, namenjeni podpori in ohranjanju invalidovih delovnih sposobnosti.

Zakonodaja

Iskalnik