Skoči do osrednje vsebine

Diskriminacijo invalidov preprečujemo in odpravljamo z različnimi ukrepi in invalidom zagotavljamo možnosti, s katerimi se lažje vključujejo v družbo kot njeni polnopravni člani. Pri tem invalidske organizacije vidimo kot enakovrednega partnerja.

Področje izenačevanja možnosti invalidov ureja Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Ti za samostojno življenje potrebujejo več podpore in so zaradi tega pogosto diskriminirani na različnih področjih življenja, na primer v postopkih pred različnimi organi in institucijami, pri dostopnosti do dobrin in storitev, objektov v javni rabi in podobno. S prepovedjo diskriminacije invalidov na različnih področjih in z uveljavljanjem različnih ukrepov želimo za invalide ustvarjati enake možnosti na vseh področjih življenja ter s tem prispevati k razvoju človeškega potenciala, ki koristi celotni družbi.

Konvencija o pravicah invalidov

Generalna skupščina Združenih narodov je 13. decembra 2006 sprejela Konvencijo o pravicah invalidov in Izbirni protokol h Konvenciji o pravicah invalidov. Republika Slovenija je konvencijo in izbirni protokol podpisala 31. marca 2007 na sedežu Združenih narodov.

Republika Slovenja je Konvencijo o pravicah invalidov z Izbirnim protokolom h konvenciji podpisala 30. marca 2007, ratificirala pa 24. aprila 2008 (Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov).

Izbirni protokol h konvenciji o pravicah invalidov je vključen v besedilo konvencije. Z njim je bil vzpostavljen individualni pritožbeni mehanizem za državljane države pogodbenice.

Konvencija je zgodovinsko pomemben dokument, saj je prvi pravno zavezujoč dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva, ki zagotavlja uveljavljanje človekovih pravic oziroma načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanja diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja.

Konvencija ima 50 členov, posebno pozornost namenja položaju invalidnih žensk in invalidnih otrok, poleg tega pa tudi pravicam do:

  • dostopnosti
  • enakosti pred zakonom
  • varovanja osebne integritete
  • samostojnega življenja in vključenosti v skupnost
  • spoštovanja zasebnosti
  • izobraževanja
  • zdravja
  • usposabljanja in rehabilitacije
  • dela in zaposlitve
  • ustrezne življenjske ravni in socialne varnosti
  • sodelovanja v političnem in javnem življenju
  • itd.

V 34. členu konvencija določa tudi ustanovitev Odbora za pravice invalidov, ki spremlja izvajanje konvencije in poroča Generalni skupščini ZN.

Slovenija je od vsega začetka podpirala sprejem konvencije in zato aktivno sodelovala pri pripravi besedila konvencije. Tako je predstavnik Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sodeloval pri oblikovanju in usklajevanju stališč v okviru Evropske skupnosti kot pri delu Ad hoc odbora. Pri tem je Slovenija oblikovala svoje predloge na podlagi predhodnih posvetovanj z invalidi oziroma invalidskimi organizacijami.

Pravica do sofinanciranja tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom

Samostojno življenje invalidov med drugim omogočamo s sofinanciranjem tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila. Država zagotavlja sofinanciranje tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami (gluhi, naglušni, slabovidni in gluhoslepi) ter sofinanciranje prilagoditve vozila gibalno oviranim invalidom, ki lahko vozilo upravljajo sami, in invalidom, ki sami ne upravljajo vozila, prilagoditev pa je nujno potrebna za vstop invalida v vozilo in varno vožnjo.

Vlogo za uveljavljanje pravice do tehničnega pripomočka in vlogo za uveljavljanje pravice do prilagoditve vozila vložite na upravni enoti.

Evropska kartica ugodnosti za invalide

Z Evropsko kartico ugodnosti lahko invalidi v državah Evropske unije uveljavljajo posebne komercialne popuste, ki jih nudijo posamezne države. S tem želimo invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in posebne ugodnosti pri potovanju v druge države EU ter jim omogočiti večjo dostopnost prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa.

Poleg tega, da invalidom prinaša ugodnosti, je namen projekta tudi ozaveščanje in seznanjanje o invalidih, o njihovih zmožnostih, potrebah, željah, načinu življenja, predvsem pa o tem, da so invalidi ljudje, ki potujejo in se s tem osebnostno razvijajo, kot vsi drugi. Evropska kartica ugodnosti za invalide s tem prinaša tudi večje vključevanje invalidov v širšo Evropsko družbo.

Vlogo za izdajo Evropske kartice ugodnosti za invalide lahko upravičenci vložijo na upravni enoti.

Evropska kartica ugodnosti za invalide je namenjena komercialnim popustom, ki jih različni ponudniki ponujajo invalidom v Republiki Sloveniji kot tudi v ostalih državah članicah EU, ki so v projektu sodelovale. Ponudnike ugodnosti si lahko ogledate v bazi ugodnosti, ki jo je pripravil Nacionalni svet invalidskih organizacij (NSIOS). 

Na spletni strani Evropske komisije (vsebina je v angleščini) so zbrane informacije o ostalih sodelujočih državah. 

  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v letu 2016 in 2017 izvajalo projekt EU kartice ugodnosti za invalide, ki ga je razpisala Evropska komisija. Pri projektu EU kartica ugodnosti za invalide je MDDSZ sodeloval skupaj s parterjem Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Ministrstvom za javno upravo (MJU) ter z njimi povezanimi Upravnimi enotami v Sloveniji (UE), saj slednje kartico po zaključku projektu izdajajo upravičencem.

Pravica do psa pomočnika

Psi pomočniki so strokovno izšolani psi, ki za gibalno ovirano osebo pobirajo in prinašajo razne predmete (npr. telefon, daljinec za TV, časopis itd.), pomagajo pri odpiranju in zapiranju vrat ter predalov. Pes lahko nudi pomoč pri slačenju delov oblačil, pri vklopu in izklopu električnih stikal, ki so na primerni višini in jih pes doseže ter sodeluje z invalidom pri gibanju z invalidskim vozičkom. 

Vlogo za pridobitev psa pomočnika invalidi vložijo na upravni enoti. Vloga mora vsebovati informacije o vlagatelju, opis težav pri gibanju, prenašanju, premikanju ali ravnanju s predmeti ter o ustreznih psihofizičnih lastnostih in primernih bivalnih razmerah. Vsebovati mora tudi izjavo vlagatelja o zagotavljanju ustreznih bivalnih razmer za psa.

Če je vloga odobrena, upravičenec prejme vrednotnico, s katero plača šolanje psa. Izvajalca šolanja izbere s spodnjega seznama izvajalcev, ki jih je na podlagi javnega razpisa izbralo ministrstvo.

Po uspešno opravljenem šolanju in zaključnem izpitu, ki ga morata opraviti tako upravičenec kot pes pomočnik, upravna enota izda odločbo s katero upravičenec dobi psa pomočnika v trajno last. Invalid mora psa od dne, ko postane njegov lastnik, zavarovati za poškodbo oziroma škodo, ki bi jo pes storil ljudem ali stvarem ter ga nezgodno zavarovati za primer bolezni in poškodb.

Mnenje v zvezi z oceno združljivosti in uspešnosti para, ki ga tvorita invalid in pes podajo naslednji izvedenci:

1. Andrej Stanovnik, Podgorje 55, 1240 Kamnik

2. Jožef Vidic, Cesta Andreja Bitenca 116, 1000 Ljubljana

3. Matjaž Zanut, Cankarjeva ulica 15, 8250 Brežice

Seznam izvajalcev šolanja psov pomočnikov