Skoči do osrednje vsebine

Osebna asistenca je zbir storitev, ki ljudem, ki v vsakdanjem življenju potrebujejo pomoč drugega, omogoča neodvisno in bolj kakovostno življenje. Storitve so prilagojene konkretnim potrebam posameznega uporabnika oziroma uporabnice, njegovim oziroma njenim sposobnostim, željam, pričakovanjem in življenjskim razmeram.

Upravičenci do osebne asistence

Do osebne asistence je ne glede na njegov oziroma njen dohodek in premoženje upravičen vlagatelj, ki:

  • zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;
  • je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
  • je star od 18 do 65 let;
  • živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in
  • potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Če je vlagatelj imel pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65. letom starosti, je lahko upravičen do osebne asistence tudi potem, ko dopolni to starost.

Vlogo za pravico do osebne asistence vlagatelj ali njegova zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Komunikacijski dodatek

Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Upravičenec do komunikacijskega dodatka se lahko odloči za:

  • uveljavljanje osebne asistence v obsegu do 30 ur na mesec ali
  • denarno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb, ki je določen v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje in od 1. 3. 2023 znaša 173,56 evrov.

Vlogo za pravico do komunikacijskega dodatka vlagatelj ali njegov zakoniti zastopnik vloži na krajevno pristojnem centru za socialno delo.

Strokovna komisija

O pravici do osebne asistence, številu ur in vsebini, odloči center za socialno delo na podlagi mnenja strokovne komisije. Strokovna komisija je izvedenski organ, ki deluje v okviru Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. Člani komisije so strokovnjaki, ki imajo najmanj štiri leta strokovnega in praktičnega znanja s področja invalidskega, socialnega in zdravstvenega stanja. Vsaj en član komisije mora imeti stalno prebivališče v statistični ali sosednji statistični regiji, v kateri ima stalno ali začasno prebivališče uporabnik oziroma upravičenec do osebne asistence.

Komisija bo izdelala mnenje o številu ur in vsebini osebne asistence na podlagi osebnega razgovora z uporabnikom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom na domu uporabnika. Pri ocenjevanju vrste, vsebine in obsega potreb komisija in uporabnik oziroma zakoniti zastopnik uporabljata ocenjevalni obrazec o aktivnostih, za katere uporabnik potrebuje pomoč in jih sam ne more opraviti.

Izvedbeni načrt

Uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik skupaj z izvajalcem osebne asistence pripravita izvedbeni načrt, ki je pisni dogovor o storitvah osebne asistence. Vsebuje opredelitev vrste nalog, ki jih opravlja osebni asistent, izbiro enega ali več osebnih asistentov, ki bodo opravljali osebno asistenco pri uporabniku, terminski plan izvajanja osebne asistence ter pravice in obveznosti uporabnikov, osebnih asistentov in izvajalca. Podpisani izvedbeni načrt izvajalec pošlje krajevno pristojnemu centru za socialno delo.

Izvajalci osebne asistence

Osebno asistenco kot nepridobitno dejavnost izvajajo humanitarne organizacije in invalidske organizacije s podeljenim statusom v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, ali zakonu, ki ureja invalidske organizacije, ter zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega, socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva, z vpisom v register izvajalcev osebne asistence na podlagi odločbe ministrstva, pristojnega za invalidsko varstvo.

Vlagatelj za pridobitev statusa izvajalca osebne asistence in za vpis v register izvajalcev osebne asistence vloži vlogo na ministrstvu. Vloga ni predpisana.

Vlagatelja za izvajalca osebne asistence se vpiše v register izvajalcev osebne asistence, če:

  • bo izvajal osebno asistenco za najmanj deset uporabnikov,
  • ima zaposlenega strokovnega vodjo za izvajanje osebne asistence, ki ima opravljen strokovni izpit v skladu s predpisi, ki urejajo področje socialnega varstva,
  • ima za vodenje dela osebnih asistentov zaposlenega usklajevalca osebne asistence, ki je končal vsaj visokošolski strokovni program, če osebni asistenti na mesec pri njem opravijo najmanj 6.960 ur storitev osebne asistence in mora za vsakih nadaljnjih 5.220 opravljenih ur storitev osebne asistence na mesec zaposlovati še po najmanj enega dodatnega usklajevalca osebne asistence,
  • ima dokazilo o statusu iz zgornjega odstavka,
  • mu ni bila s pravnomočno sodbo sodišča izrečena prepoved izvajanja storitev s področja socialnega varstva,
  • ima poravnane davke in prispevke.

Izvajalec osebne asistence v enem mesecu po vpisu v register izvajalcev osebne asistence ministrstvu predloži kopije vrednotnic vseh uporabnikov, za katere izvaja osebno asistenco.

Ministrstvo z izvajalcem osebne asistence sklene pogodbo.

Uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik za izvajanje pravice do osebne asistence izbere izvajalca osebne asistence izmed izvajalcev osebne asistence, ki so vpisani v register izvajalcev osebne asistence.

Naziv storitve Institucija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Evalvacija uvajanja Zakona o osebni asistenci

  • Evalvacija uvajanja Zakona o osebni asistenci

    V letu 2019 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo naročilo Evalvacijo uvajanja Zakona o osebni asistenci. Ključni cilji evalvacije so: preveriti ustreznost ocenjevalnega orodja, ustreznost postopka ocenjevanja, ustreznost postopka uveljavljanja pravic do osebne asistence, ustreznost komisij, ustreznost izobraževanja za izvedence, preveriti učinke začetka izvajanja Zakona o osebni asistenci v praksi, preveriti v kolikšni meri se uresničujejo namen in ključni cilji zakona v praksi, ovrednotiti vlogo centrov za socialno delo in Skupnosti centrov za socialno delo in nekatere ključne predpostavke upravičenosti do osebne asistence ter pripraviti predloge sprememb na področju, ki ga pokriva Zakon o osebni asistenci v najširšem smislu.

    Končno evalvacijsko poročilo prinaša ugotovitve glede različnih vidikov uvajanja Zakona o osebni asistenci. Uvodoma predstavimo osebno asistenco v Sloveniji pred in po uveljavitvi novega zakona, nato sledi opis evalvacije uvajanja in začetka izvajanja zakona, vključno z orisom metodološkega in časovnega okvirja evalvacije. V tretjem poglavju podrobno predstavimo evalvacijske aktivnosti. Temu sledi poglavje rezultatov, kjer so v šestih podpoglavjih glede na evalvacijska vprašanja in cilje opisane ugotovitve. V zadnjem, petem poglavju strnjeno opišemo sklepne ugotovitve in podamo nekatere predloge za nadaljnji razvoj na področju osebne asistence.
    Poročila