Skoči do osrednje vsebine

Slovenski učenci in učenke na vseh treh področjih pismenosti nad povprečjem OECD

Najnovejši podatki raziskave PISA iz leta 2018 ponovno kažejo kakovost bralnih, matematičnih in naravoslovnih dosežkov slovenskih učenk in učencev. Na vseh treh področjih pismenosti Slovenija dosega rezultate nad povprečjem OECD. Mnister dr. Jernej Pikalo je napovedal, da bodo analizi rezultatov sledili strokovni posveti, tem pa ukrepi.

Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (Programme for International Student Assessment) koordinira Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki vsake tri leta zbira mednarodno primerjalne podatke o znanju in spretnostih v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti 15-letnih učencev in učenk. Prve rezultate raziskave PISA 2018 sta na novinarski konferenci v torek, 3. decembra, predstavila minister dr. Jernej Pikalo in nacionalna koordinatorka PISA za Slovenijo Klaudija Šterman Ivančič s Pedagoškega inštituta.

Najnovejši rezultati programa PISA kažejo v okviru OECD nadpovprečne dosežke slovenskih učencev in učenk pri vseh treh pismenostih. Potrjujejo visoko matematično pismenost slovenskih 15-letnikov, ki je bila v vseh dosedanjih krogih nad povprečjem OECD. Glede na predhodni krog raziskave iz leta 2015, ko je bil dosežen rahel napredek, pismenost ostaja stabilna. Tudi naravoslovna pismenost slovenskih 15-letnikov je v vseh dosedanjih krogih raziskave nadpovprečna, le v primerjavi s predhodnimi krogi gre zaznati rahel negativni trend. Za bralno pismenost je predhodni krog leta 2015 pokazal občutno izboljšanje podpovprečnih rezultatov iz let 2009 in 2012, tokratni rezultati pa so glede na leto 2015 nekoliko nazadovali, a kljub temu ostajajo nad povprečjem OECD.

Glede na prvi krog raziskave v Sloveniji, ki je bil izveden leta 2006, je tako leta 2018 bralna pismenost slovenskih 15-letnikov enaka, matematična pismenost je izboljšana, naravoslovna pismenost pa je nekoliko nižja. Dobri rezultati so v prvi vrsti odraz dobrega dela učenk in učencev, učiteljic in učiteljev oz. ravnateljic in ravnateljev ter staršev, je na novinarski konferenci izpostavil minister dr. Pikalo ter se vsem zahvalil za sodelovanje. Zahvalil se je tudi vsem ekspertom v Sloveniji, ki so sodelovali pri raziskavi, ter seveda Pedagoškemu inštitutu. »Rezultati so stabilni in nadpovprečni,« je dejal minister in sklenil: »Kažejo pa tudi na trende, na katere moramo biti v Sloveniji v prihodnje pozorni. Raziskava PISA 2018 je torej zgolj začetek, sledile bodo podrobne analize in nenazadnje tudi njihova implementacija«.

Podrobnejše analize sprememb pri bralni in naravoslovni pismenosti kažejo na pomembne razlike med tema dvema področjema. Znižanje povprečnega dosežka pri bralni pismenosti je rezultat znižanja dosežkov na vseh ravneh mednarodne lestvice, največ pa na srednjem delu lestvice. Posledično je leta 2018 glede na leto 2015 tudi nekoliko večji odstotek učencev in učenk, ki ne dosegajo temeljene ravni te pismenosti. Odstotek učencev in učenk z nizkimi dosežki je bil leta 2015 enak 15 odstotkov, leta 2018 pa je 18 odstotkov. S tem Slovenija nekoliko zaostaja za ciljnimi vrednostmi programa Evropske unije Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki določajo, da naj bi bil delež učencev z nizkimi dosežki manjši od 15 odstotkov. Kljub temu pa Slovenija primerjalno z drugimi državami članicami EU ostaja uspešnejša pri doseganju teh ciljev.

Analize za naravoslovno pismenost kažejo, da je znižanje povprečnega dosežka rezultat znižanja predvsem dosežkov najuspešnejših učencev in učenk. Odstotek najuspešnejših učencev in učenk (tistih, katerih rezultati dosegajo 5. ali 6. raven mednarodne lestvice) je bil leta 2015 enak 11 odstotkov, leta 2018 pa 7 odstotkov.

Leta 2018 je raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika za učence zbirala tudi podatke s področja njihovega blagostanja, torej dobrega počutja, zadovoljstva z življenjem, motiviranosti in podobno. Že predhodni krogi raziskave PISA in drugih raziskav so pokazali, da slovenski učenci v primerjavi z vrstniki po svetu izražajo nižjo motiviranost. Leta 2018 zadovoljstvo mladih v branju glede na podatke iz leta 2009 ostaja podpovprečno. Pri tem se je zvišal delež deklet, ki odgovarjajo, da berejo le, če morajo.

Raziskava hkrati pokaže, da je uživanje v branju pomembni dejavnik uspešnosti branja, še posebej za učence iz šibkejšega socialno-ekonomskega in kulturnega okolja. V Sloveniji učenci, ki so kljub šibkejšemu okolju pri branju uspešni, izražajo pomembno višji užitek oziroma zadovoljstvo v branju od ostalih.
V ozadju iz raziskave prepoznamo, da ima na uživanje v branju pomembni učinek zaznava navdušenja učitelja slovenščine pri poučevanju. Učenci so odgovarjali o svojih zaznavah večih vidikov poučevanja pri slovenščini (zaznava opore učitelja, zaznava navdušenja pri poučevanju in zaznava spodbudnosti povratne informacije), za katere so slovenski 15-letniki izrazili primerjalno med državami nizke odgovore.

Podatki kažejo na nizko raven izražanja pozitivnih čustev (veselja, sreče in radosti) slovenskih 15-letnikov. Stopnja medvrstniškega nasilja je glede na odgovore 15-letnikov sicer pod povprečjem OECD, vendar je podpovprečno tudi izražanje občutka pripadnosti oziroma sprejetosti v šoli.

Raziskava je pokazala, da so učenci še najbolj »povezani« na spletu: več kot tri ure dnevno, kar je porast za eno uro od leta 2012. Digitalni svet tako postaja pomembni dejavnik oblikovanja njihove realnosti, hkrati pa jih manj kot desetina zmore ločiti med dejstvi in mnenji, če so le-ta navedena v zapletenih ali abstraktnih trditvah.

Prve rezultate raziskave bomo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poglobljeno analizirali, je na novinarski konferenci izpostavil minister dr. Pikalo. Analizi bodo sledili strokovni posveti, tem pa ukrepi. Proces izboljšanja kakovosti ne sme biti neposredno usmerjen v to, da bi bili boljši na mednarodnih lestvicah, pač pa mora biti osredotočen na boljše izvajanje pouka ter doseganuje trajnostnega znanja, kar bo zagotovo vodilo do še boljših rezultatov o dosežkih slovenskih učenk in učencev na mednarodnih lestvicah.

Iskalnik