Projekti in programi

Namen EU projekta CA-RES III »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES III« je izmenjava dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za obnovljive vire in implementaciji ukrepov Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo.

Projekt uvaja nove tehnologije in inovacije v načinih prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah. V ta namen bosta zgrajeni dve modelni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v Sloveniji.

V letu 2016 je tema projekta varstvo pred požarom ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Projekt »Sinica – Nadgradnja sistema za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čezmernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov za izboljšanje« bo s posodobljenim in nadgrajenim sistemom za spremljanje onesnaženosti zraka prispeval k hitrejšemu doseganju ustrezne kakovosti zraka in k zmanjšanju škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje.

Državni portal prostorskih podatkov in aplikacij – GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije.

Projekt izgradnje prve etape vzhodne obvoznice v Murski Soboti, katerega investicijska vrednost znaša 9,86 milijona evrov, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je v višini 5,12 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva ali kratko e-ARH.si predstavlja kompleksno okolje, ki je namenjeno e-arhiviranju. Vključuje postopke prevzemanja arhivskega gradiva (digitaliziranega in v izvorno digitalni obliki) v pristojne javne arhive, njegovo nadaljnjo strokovno obdelavo, dolgoročno ohranjanje v skladu z veljavno zakonodajo ter nadaljnjo uporabo.

Namen vseh projektov je krepitev posvetovalnega procesa na področju socialnega vključevanja Romov preko povezovanja nacionalnih in lokalnih določevalcev, romske skupnosti in nevladnega sektorja.

Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.

Opravljanje različnih storitev prek spleta postaja del našega vsakdana, ko urejamo različne formalnosti kot državljani in podjetja, bodisi z javno upravo bodisi z zasebnim sektorjem, pri čemer je zagotovo najbolj razširjeno e-bančništvo. Ob tem pa je ključno, da se ob takem načinu poslovanja počutimo varne, da je varovana naša zasebnost, naša identiteta in naši osebni podatki.

Z modernimi informacijskimi rešitvami skrbimo za varnost podatkov državne uprave. Cilj projekta je, da se na področju državnega računalniškega oblaka vzpostavi sistem upravljanja informacijske varnosti skladno z zahtevami standarda ISO/IEC 27001: 2013.

Slovenija bo od 20. oktobra 2020 do 10. aprila 2021 sodelovala na mednarodni razstavi »EXPO 2020 Dubaj«, ki bo potekala v Dubaju v Združenih arabskih emiratih (ZAE).

Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki je obsegal nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost je znašala dobrih 253 milijonov evrov. 

Naša elektronska pisarna.
Krpan bo enotna, tehnološko prenovljena in napredna informacijska rešitev za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom. Kot temeljno evidenco dokumentarnega gradiva jo bodo uporabljali vsi organi državne uprave.

Geodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja bosta za usklajeno in kakovostno upravljanje s prostorom ter učinkovito gospodarjenje z nepremičninami v finančni perspektivi 2014 - 2020 izvajala »Program projektov eProstor«.

Ravnamo gospodarno. Prenavljamo centralno evidenco nepremičnin v državni lasti.
Nov informacijski sistem Gospodar bo omogočil transparenten in enostaven pregled nad vsemi nepremičninami, ki jih ima Republika Slovenija v lasti ali najemu (z upoštevanjem dogovorjenih izjem). S preglednostjo podatkov o uporabi nepremičnin bo informacijski sistem omogočal izvajanje analiz z namenom boljše izkoriščenosti prostorov in optimizacije stroškov.

Namen projekta je načrtovanje in razvoj informatizacije procesov vodenja in upravljanja vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter za ministrstvo.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi

S projektom »Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi« (FRISCO1) smo prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure.

Projekt v okviru iniciative »Pomorske avtoceste« se je osredotočil na oceno možnosti uvedbe oskrbe z električno energijo na kopnem in električnega pogona za ladje v vzhodnem Sredozemlju, in sicer pristanišču Koper in v okviru pobratenega projekta pristanišču Limassol (Ciper) ter grških pristaniščih Killini in Pirej.

Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

Vizija projekta prenove in optimizacije spletnih mest organov državne uprave je enotno organiziran in brezhibno delujoč spletni servis državne uprave, ki bo uporabnikom prek enega mesta nudil enostaven in hiter dostop do celostnih, posodobljenih in verodostojnih predstavitvenih informacij o državi, postopkih v zvezi z državo ter do enostavno izvedljivih e-storitev državne uprave.

Predmet projekta je izvedba nadgradnje železniške proge na odseku Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 km.

Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.

C-Roads Slovenija je pilotni projekt uvajanja kooperativnih inteligentnih transportnih sistemov (C-ITS) za prenos informacij v realnem času.

Ali ste vedeli, katere evidence in zbirke vodi javni sektor? Kateri podatki so javno dostopni in lahko z njimi ustvarjate nove zgodbe, aplikacije, vizualizacije?

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je na podlagi Odločitve o podpori št. 9-1/2/MP/0 za operacijo »Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb« z dne 2. 2. 2016 postala upravičenec. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjšanje tveganja revščine«, prednostne naložbe 9.1 »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«.

Mednarodni projekt DeCAS (Demonstration of coordinated ancillary services covering different voltage levels and the integration in future markets) se ukvarja z analizo sistemskih storitev, kot je aktiven odjem, nadzor posameznih enot glede napetosti in jalove energije.

Za preprosto izmenjavo podatkov.
Državljani in podjetja upravičeno pričakujejo, da državne institucije delujejo učinkovito in si izmenjujejo podatke na varen in zanesljiv način.

V Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020 smo kot enega ključnih ciljev na področju vodenja kakovosti zapisali uvedbo sistema merljivih ciljev in kazalnikov, ki je pomemben del interaktivnega in celovitega upravljanja uspešnosti. Vzpostavili smo pilotni projekt, na podlagi njegovih izkušenj in rezultatov pa bomo sistem prenesli tudi na druge organe javne uprave.

Nagradna igra, v kateri sodelujejo fizične osebe (potrošniki), poteka od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020.

Ste državljan ali podjetnik in se srečujete z zapletenimi postopki, ki vam jih nalaga država? Imate predlog za poenostavitev predpisa ali postopka? Vas zanima kako se vključiti kot zainteresirana javnost v postopek priprave predpisa? Obiščite spletni portal STOP Birokraciji.

V okviru projekta Enotna poslovna točka razvijamo nove elektronske storitve in gradnike ter pripravljamo vsebine in informacije za potencialne podjetnike, podjetja in druge poslovne subjekte. Na primer portal SPOT (nekdanji e-VEM).

Projekt LIFE Krepitev zmogljivosti je bil prvi projekt krepitve zmogljivosti (Capacity building) v Sloveniji. Izvajalo ga Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za implementacijo programa LIFE v Sloveniji.

Ključni namen projekta/podaktivnosti »Vzpostavitev sistema za zagon probacije« znotraj operacije »Učinkovito pravosodje« je vzpostavitev potrebnih pogojev za zagon in delovanje enotnega sistema probacije v Sloveniji. Z ustanovitvijo probacijskega organa Slovenija pridobiva enovito nacionalno probacijsko službo, kot jo poznajo drugod v Evropi. Številne probacijske aktivnosti se za razliko od predhodne ureditve po ustanovitvi UPRO izvršujejo v eni specializirani strokovni instituciji v sodelovanju s partnerskimi organizacijami, zlasti z namenom povečanja učinkovitosti izvrševanja skupnostnih sankcij ter slovenskega kazensko-pravnega sistema v celoti.

Celostna prometna strategija je strateški dokument za načrtovanje prometa s poudarkom na ukrepih za spodbujanje trajnostne mobilnosti. Za javni razpis v vrednosti 2,6 milijonov evrov sredstev Kohezijskega sklada je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. oktobra 2015 izdala odločitev o podpori. V letih 2016 in 2017 je bilo na ravni občin izdelanih 62 celostnih prometnih strategij, v skupni višini 1,8 milijonov EU sredstev ter 0,3 miljona evrov iz namenskih sredstev državnega proračuna.

Znanost je gonilo napredka, tako za posameznika kot za družbo. Krepitev pomena in vloge znanosti kot ključne podstati družbe je zato eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov Slovenije. Z namenom promocije in popularizacije znanosti v Republiki Sloveniji ter s ciljema spodbuditi zanimanje za znanost ter povečati vlogo znanja v družbenem in gospodarskem okolju želimo na ministrstvu vzpostaviti (zgraditi) primerno infrastrukturo, t. i. “Center znanosti”. "Center znanosti" bo stičišče znanosti, gospodarstva, izobraževanja in kulture. Prostor eksperimentov, učenja, ustvarjanja in povezovanja. Inteligenten, inovativen, interdisciplinaren, interaktiven organizem idej in rešitev.

Osnovni cilj projekta je izvedba načrtovanih mednarodnih raziskav in študij na področju vzgoje in izobraževanje za obdobje 2016-2021 z vzporedno vzpostavitvijo mehanizma sistematičnega vpenjanja metodologij in rezultatov mednarodnih raziskav v celovitejši nacionalni okvir ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja.

eUprava = Smer prava
Ali ste vedeli, da lahko na eUpravi spremenite naslov vašega prebivališča? Ali ste vedeli, da lahko prav tam tudi podaljšate vaše prometno dovoljenje? Ali pa vpogledate v vaše osebne podatke, ki so shranjeni v državnih evidencah. In vse to brez čakanja v vrsti!

Cilj ERA-NET-a ERA-CVD je združiti najpomembnejša ministrstva in agencije, ki financirajo raziskovalno in inovativno dejavnost v Evropi, v podporo transnacionalnim raziskavam na področju bolezni srca in ožilja

V letu 2015 je tema projekta evakuacija ob požaru.

Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument na področju energetike, ki na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let oziroma 40 let.

Z akcijo ozaveščamo javnosti o prepovedi kajenja v vozilih ob prisotnosti mladoletnih oseb ter o škodljivosti pasivnega kajenja.

V okviru projekta so bila na odseku Poljčane-Slovenska Bistrica izvedena dela z namenom povečanja tehničnih zmogljivosti proge (nosilnosti), varnosti in izboljšanje interoperabilnosti.

V okviru projekta je bila pripravljena študija tehnične izvedljivosti, s katero so razvili in potrdili centraliziran koncept obdelave letalskih informacij in podatkov, ki so namenjeni operativni uporabi, ter njihovo distribucijo. Študija je vključevala pripravo koncepta, izvedbo demo verzije in izdelavo analize stroškov in koristi.

COSMOS 2020 je financiran CSA projekt v okviru Obzorja 2020. Gre za mrežo Nacionalnih kontaktnih oseb (NKO) za Obzorje 2020, ki pokrivajo konfiguracijo "Vesolje", v katero je vključenih 22 partnerjev . Cilj projekta je širjenje dobrih praks in izkušenj med NKO na področju Obzorje 2020 Vesolje in s tem splošni dvig kakovosti dela NKO. NKO mreža vzpostavlja tudi skupne storitve, ki brez projektnega sodelovanja ne bi bile mogoče.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v letu 2016 in 2017 izvajalo projekt EU kartice ugodnosti za invalide, ki ga je razpisala Evropska komisija. Pri projektu EU kartica ugodnosti za invalide je MDDSZ sodeloval skupaj s parterjem Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) in Ministrstvom za javno upravo (MJU) ter z njimi povezanimi Upravnimi enotami v Sloveniji (UE), saj slednje kartico po zaključku projektu izdajajo upravičencem.

NCPs CaRE je sofinanciran (CSA) projekt v okviru Obzorja 2020. Splošni cilj projekta NCPs CaRE je oblikovati skupno mrežo sodelovanja izkušenih in manj izkušenih nacionalnih kontaktnih oseb (NKO) za 5. družbeni izziv (Podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovine) z namenom izboljšanja projektnih prijav.

NET4SOCIETY je sofinanciran CSA projekt v okviru Obzorja 2020. Splošni cilj projekta NET4SOCIETY je oblikovati skupno mrežo sodelovanja izkušenih in manj izkušenih nacionalnih kontaktnih oseb (NKO) za 6. družbeni izziv (Evropa, ki se spreminja - Vključujoča in inovativna družba, ki kritično razmišlja) z namenom izboljšanja projektnih prijav.

Namen projekta je bila izvedba geoloških in geomehanskih raziskav in priprava projektne dokumentacije PGD in projekta za izvedbo za izgradnjo druge cevi predora Karavanke, ki je bila podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja ter izgradnjo druge cevi predora.