Projekti in programi

Projekt e-notranja revizija predstavlja pomemben segment racionalizacije postopkov in notranjega revidiranja ter povečanja učinkovitosti dela notranje revizijskih služb, zunanjih izvajalcev in Urada RS za nadzor proračuna.

Socialna problematika, stiske in težave ljudi zahtevajo strokovno, hitro in učinkovito pomoč ter podporo v okviru javne službe. Za primerno obravnavo vse zahtevnejših potreb potrebujemo sodoben, strokoven in učinkovit sistem socialnega varstva. Z reorganizacijo centrov za socialno delo želimo odpraviti slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve. Reorganizacija vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo. Z reorganizacijo uvajamo rešitve, ki prinašajo predvsem koristi uporabnikom storitev centrov za socialno delo po vsej Sloveniji.

Ministrstvo za javno upravo je projektni partner v mednarodnem konzorciju devetih podjetij in javnih institucij v projektu EU-SEC. Namen projekta je bistveno poenostaviti postopke in zmanjšati napore za doseganje skladnosti z različnimi zahtevami s področja informacijske varnosti za storitve računalništva v oblaku.

Ministrstvo za javno upravo je partner v mednarodnem konzorciju 50 projektnih partnerjev iz kar 19 različnih držav pri projektu TOOP. Namen projekta TOOP je proučitev možnosti in uvedba principa »samo enkrat« na različnih pilotnih e-storitvah za poslovne subjekte.

Cilj projekta DanuBioValNet je vzpostaviti navzkrižno partnerstvo grozdov za krepitev eko-inovacij z razvojem mreže v Podonavju, na osnovi skupne biotehnološke dodane vrednosti.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru 9. prednostne osi »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine« in 9.1 prednostne naložbe »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti«, 9.1.2 specifičnega cilja »Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela«, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju: OP EKP 2014-2020) pristopilo k objavi javnih razpisov za programe socialne aktivacije.

Z operacijo sofinanciramo zaposlovanje in usposabljanje v kulturnih organizacijah z namenom oblikovanja spodbudnega podpornega okolja na področju kulture.

Višina finančne podpore za operacijo znaša 1.799.401,00 EUR.

Ukrep je namenjen sofinanciranju operacij, ki bodo prispevale k razvoju trajnostne mobilnosti, in se izvaja prek javnih razpisov, namenjenih občinam z mestnimi območji (mestnimi naselji s pripadajočimi naselji mestnih območij). Javni razpis v vrednosti 17 milijonov evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa za izvajanja Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 27. septembra 2017.

Ukrep je namenjen sofinanciranju izgradnje vozlišč P+R (angleško Park and Ride, slovensko parkiraj in presedi). To so parkirišča, kjer vozniki osebnih avtomobilov s sopotniki lahko prestopajo na bolj trajnostne načine in oblike mobilnosti (javni potniški promet, kolo). Javni razpis za sofinanciranje investicije v vozlišča P+R v vrednosti 4,2 milijona evrov, ki bodo sofinancirani iz Kohezijskega sklada, je Služba Vlade Republike Slovenija za razvoj in evropsko kohezijsko politiko potrdila 20. decembra 2017.

Z izvedbo projekta »Tveganje za sušo v podonavski regiji« (DriDanube) smo z razvojem orodja Drought Watch prispevali k izboljšanemu spremljanju razvoja suše v regiji, s Strategijo obvladovanja suše pa smo pripravili podlago za boljšo pripravljenost na sušne dogodke in za učinkovitejši odziv nanje, kar posledično lahko prispeva k zmanjšanju škod zaradi suše v Sloveniji in regiji Podonavja.

Na Ministrstvu za zdravje redno spremljamo aktivnosti izbranih preventivnih programov, katerim smo namenili sredstva za izvajanje njihovih na javnem razpisu prijavljenih aktivnosti. V letu 2018 so nam predstavili njihove dosedanje aktivnosti v podporo doseganju ciljev nacionalnih programov na področju javnega zdravja.

V več kot 120 regijah in državah članicah Evropske unije (EU) so se po letu 2014 oblikovale regionalne in nacionalne strategije pametne specializacije (S3) in sicer s ciljem spodbujanja na inovacijah in raziskavah temelječega gospodarskega razvoja, kakor tudi učinkovitejšega in uspešnejšega koriščenja sredstev za raziskave, razvoj in inovacije z naslova Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Z oblikovanjem S3 so regije in države članice EU v sodelovanju z inovacijskimi deležniki (na primer dinamičnimi podjetji, institucijami znanja, ipd.) opredelile tista (nišna) področja, kjer imajo kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in kamor bodo v nadaljnje osredotočale svoja razvojna vlaganja. Le to pa bo omogočilo preplet in dopolnjevanje kapacitet, kompetenc in znanja med različnimi regijami in državami EU ter tako učinkovitejše pozicioniranje regionalnih inovacijskih deležnikov na globalnih trgih.

Pri oblikovanju nove Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2021–2025 smo želeli, da začrtani ukrepi in strokovne smernice predstavljajo aktualne jezikovne potrebe različnih skupin uporabnikov, zato smo v nastanek strateškega dokumenta vključili predstavnike zainteresirane in strokovne javnosti.

Vzpostavitev formalnega sodelovanja med Slovenijo in CERN-om se je začelo 16. decembra 2016, ko je Slovenija pridobila status pridružene članice. CERN je 15. decembra 2023 imenoval strokovno skupino za oceno pripravljenosti Slovenije za polnopravno članstvo. Strokovna skupina je obiskala Slovenijo februarja 2024 in pripravila poročilo o pripravljenosti Slovenije. 26. septembra 2024 je Svet CERN podal pozitivno mnenje na poročilo ekspertne skupine.

Splošni cilj ukrepa je povezati financerske organizacije, ki na nacionalni oz. regionalni ravni financirajo raziskovalne in/ali inovacijske projekte s področja biotehnologije.

ETCS - European Train Control System - evropski sistem za nadzor in vodenje vlakov.

FLAG-ERA bo omogočil odkritje novih bolezni, razvoj novih zdravil in novih materialov na področju možganov in grafena.

S sprejetjem Strategije razvoja javne uprave smo se na področju kakovosti zavezali, da bomo sisteme kakovosti izboljšali, uporabo orodij za nadzor kakovosti pa sistematično razširili na vse organe javne uprave.

Eden od ključnih problemov, ki je povezan z uporabo alkohola, je tudi veliko število prometnih nesreč. V okviru Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa kot sodelovanje v medresorski delovni skupini Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s Policijo izvaja akcijo Slovenija piha 0,0. Tako opozarjamo na prekomerno pitje alkohola in ustvarjamo pogoje za manj nesreč pod vplivom alkohola na naših cestah.

Elektronsko javno naročanje omogoča doseganje večje učinkovitosti v postopkih javnih naročil, pomeni izboljšanje poslovanja uprave in zagotavlja prost pretok blaga in storitev ter dobro delovanje notranjega trga Evropske unije. Javno naročanje je ena od osmih osnovnih e-storitev za poslovne subjekte, zato je uvajanje elektronskega javnega naročanja ena od prioritet Evropske komisije. Uspešna in učinkovita e-uprava, katere del je tudi javno naročanje, je strateški cilj Vlade Republike Slovenije, zato je zagotovitev sistema za elektronsko javno naročanje ključnega pomena.

Želja ljudi je, da se v svojem okolju gibljejo neodvisno in varno. Za dosego tega cilja je potrebno prilagoditi fizično urbano okolje in odstraniti nevarne točke, urediti dostop do javnih objektov, potniškega prometa in drugih javnih površin.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 24. oktobra 2017 izdala odločitev o podpori projekta izgradnje »Obvoznica Krško na odseku stari krški most (LC Krški most–Vrbina) do krožišča pri TC Krško na G1-5/0336 v km 2,600«. Projekt, katerega investicijska vrednost znašala 14,3 milijona evra, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je bil v višini 8,7 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je zmanjševanje čezmernega pitja alkohola in njegove negativne učinke na zdravje obravnavanega ter vzpostavitev odgovornega odnosa do alkohola pri vključenih deležnikih.

Namen in cilj projekta je dvig zdravstvene pismenosti romske populacije in prilagoditev zdravstveno-vzgojnih vsebin njihovim potrebam in specifikam ter sodelovanje z romskimi pomočniki na področju zdravja.

Namen EU projekta CA-RES III »Usklajena dejanja na področju direktive o obnovljivih virih – CA RES III« je izmenjava dobrih praks držav članic EU pri izvajanju nacionalnih Akcijskih načrtov za obnovljive vire in implementaciji ukrepov Direktive 2009/28/ES o spodbujanju rabe obnovljivih virih energije v nacionalno zakonodajo.

Projekt uvaja nove tehnologije in inovacije v načinih prevoza, s poudarkom na dekarbonizaciji, varnosti in inovativnih tehnologijah. V ta namen bosta zgrajeni dve modelni polnilnici za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) v Sloveniji.

V letu 2016 je tema projekta varstvo pred požarom ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Projekt »Sinica – Nadgradnja sistema za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čezmernih obremenitev in analizo učinkov ukrepov za izboljšanje« bo s posodobljenim in nadgrajenim sistemom za spremljanje onesnaženosti zraka prispeval k hitrejšemu doseganju ustrezne kakovosti zraka in k zmanjšanju škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje.

Državni portal prostorskih podatkov in aplikacij – GIS portal predstavlja enotno vstopno točko do prostorskih podatkov, storitev in aplikacij, s katerimi razpolagajo državne institucije.

Projekt izgradnje prve etape vzhodne obvoznice v Murski Soboti, katerega investicijska vrednost znaša 9,86 milijona evrov, je del Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 in je v višini 5,12 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Projekt vzpostavitve slovenskega javnega elektronskega arhiva ali kratko e-ARH.si predstavlja kompleksno okolje, ki je namenjeno e-arhiviranju. Vključuje postopke prevzemanja arhivskega gradiva (digitaliziranega in v izvorno digitalni obliki) v pristojne javne arhive, njegovo nadaljnjo strokovno obdelavo, dolgoročno ohranjanje v skladu z veljavno zakonodajo ter nadaljnjo uporabo.

Namen vseh projektov je krepitev posvetovalnega procesa na področju socialnega vključevanja Romov preko povezovanja nacionalnih in lokalnih določevalcev, romske skupnosti in nevladnega sektorja.

Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.

Opravljanje različnih storitev prek spleta postaja del našega vsakdana, ko urejamo različne formalnosti kot državljani in podjetja, bodisi z javno upravo bodisi z zasebnim sektorjem, pri čemer je zagotovo najbolj razširjeno e-bančništvo. Ob tem pa je ključno, da se ob takem načinu poslovanja počutimo varne, da je varovana naša zasebnost, naša identiteta in naši osebni podatki.

Z modernimi informacijskimi rešitvami skrbimo za varnost podatkov državne uprave. Cilj projekta je, da se na področju državnega računalniškega oblaka vzpostavi sistem upravljanja informacijske varnosti skladno z zahtevami standarda ISO/IEC 27001: 2013.

Slovenija bo od 20. oktobra 2020 do 10. aprila 2021 sodelovala na mednarodni razstavi »EXPO 2020 Dubaj«, ki bo potekala v Dubaju v Združenih arabskih emiratih (ZAE).

Evropska komisija je 22. avgusta 2019 odobrila evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječega tira železniške proge Maribor-Šentilj-državna meja. Gre za velik projekt, ki je obsegal nadgradnjo železniške proge v dolžini 18 km in katerega celotna vrednost je znašala dobrih 253 milijonov evrov. 

Naša elektronska pisarna.
Krpan bo enotna, tehnološko prenovljena in napredna informacijska rešitev za podporo upravljanju z dokumentarnim gradivom. Kot temeljno evidenco dokumentarnega gradiva jo bodo uporabljali vsi organi državne uprave.

Geodetska uprava Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja bosta za usklajeno in kakovostno upravljanje s prostorom ter učinkovito gospodarjenje z nepremičninami v finančni perspektivi 2014 - 2020 izvajala »Program projektov eProstor«.

Ravnamo gospodarno. Prenavljamo centralno evidenco nepremičnin v državni lasti.
Nov informacijski sistem Gospodar bo omogočil transparenten in enostaven pregled nad vsemi nepremičninami, ki jih ima Republika Slovenija v lasti ali najemu (z upoštevanjem dogovorjenih izjem). S preglednostjo podatkov o uporabi nepremičnin bo informacijski sistem omogočal izvajanje analiz z namenom boljše izkoriščenosti prostorov in optimizacije stroškov.

Namen projekta je načrtovanje in razvoj informatizacije procesov vodenja in upravljanja vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ) za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter za ministrstvo.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi

S projektom »Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti – negradbeni ukrepi« (FRISCO1) smo prispevali k zmanjševanju poplavne ogroženosti v čezmejnih porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure.

Projekt v okviru iniciative »Pomorske avtoceste« se je osredotočil na oceno možnosti uvedbe oskrbe z električno energijo na kopnem in električnega pogona za ladje v vzhodnem Sredozemlju, in sicer pristanišču Koper in v okviru pobratenega projekta pristanišču Limassol (Ciper) ter grških pristaniščih Killini in Pirej.

Projekt se nanaša na letališče Ljubljana, ki je del jedrnega omrežja TEN-T. V okviru projekta je bil implementiran Začetni letališki operativni načrt (ang. Initial Airport Operation Plan), s katerim se je prek izmenjave podatkov v realnem času izboljšala učinkovitost operacij na letališču.

Vizija projekta prenove in optimizacije spletnih mest organov državne uprave je enotno organiziran in brezhibno delujoč spletni servis državne uprave, ki bo uporabnikom prek enega mesta nudil enostaven in hiter dostop do celostnih, posodobljenih in verodostojnih predstavitvenih informacij o državi, postopkih v zvezi z državo ter do enostavno izvedljivih e-storitev državne uprave.

Predmet projekta je izvedba nadgradnje železniške proge na odseku Zidani Most–Celje v dolžini 26,2 km.

Izvedba projekta je pripomogla k izboljšanju znanja glede potreb pri distribuciji električnih in hibridnih avtomobilov, ki omogoča, da bodo predvsem sredozemska pristanišča lahko sledila trendom v avtomobilski industriji in bodo pripravljena za sprejem tudi tovrstnega tovora.