Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali

Kako jih razširja človek?

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, z zemljino, v kateri so semena ali drugi viabilni deli rastlin, potujejo tudi z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile z živalskih farm, druge smo izpustili iz akvarijev. 

Težave, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste in tveganje za njihovo razširitev, se hitro povečujejo zaradi naraščajoče globalne trgovine, transporta, turizma in splošne mobilnosti. Zaradi pričakovanih podnebnih sprememb to postaja še bolj pereče. 

Kakšne težave povzročajo?

Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in zajedavce, proti katerim domorodne vrste niso odporne ali nanje prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb.

Vplivi na biotsko raznovrstnost

Na domorodne vrste lahko vplivamo na več ravneh. Na genski ravni prihaja do izpodrivanja genov posameznih domorodnih vrst. Pri nas je najbolj poznan primer, ko se je zaradi naselitve tujerodnih vrst postrvi in križanja med temi vrstami in soško postrvjo začelo njeno izginjanje. Na ravni vrst tujerodne izpodrivajo domorodne vrste zaradi plenjenja, obžiranja in tekmovanja za skupne vire (hrana, življenjski prostor in podobno). Japonski dresnik s svojim hitrim razraščanjem tvori monokulture, saj s svojo hitro rastjo in gostimi sestoji izpodriva naravno rastje. Invazivne tujerodne vrste pogosto vplivajo na medvrstne odnose ter na pretok snovi in energije v naravi, kar vpliva na ekosisteme. Močna namnožitev filtratorskih školjk trikotničark lahko povzroči izginjanje planktonskih vrst in porušitev prehranskih verig v vodnem telesu. Tujerodne vrste lahko služijo tudi kot vektorji za prenos bolezni in parazitov, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene, na primer pri rakih.

Vplivi na zdravje ljudi

V Sloveniji je med invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki so na seznamu EU in vplivajo na zdravje ljudi, najbolj znan orjaški dežen, saj lahko ob stiku s kožo in kasnejši izpostavitvi kože soncu, povzroči hude opekline in mehurje. Na seznamu so tudi druge zdravju nevarne vrste, kot sta azijski sršen in ognjene mravlje, ki povzročajo boleče pike ali alergijske reakcije, vendar pri nas (še) niso prisotne.

Vplivi na gospodarstvo

Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno, ko namnožitev posamezne vrste vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanje komercialno izkoriščanih vrst, ali pa ko je treba zaradi neke vrste spremeniti načine ravnanj (pogostejša košnja, večja zahtevnost ter pogostejša čiščenja in popravila in podobno). Posredno pa nastajajo stroški tudi z ukrepi za preprečevanje razširitve invazivnih vrst (tretiranje predmetov, pogostejša preverjanja oziroma kontrole produktov in podobno), z ukrepi za vzdrževanje populacij ali pa z njihovim odstranjevanjem.

Kako ravnati?

Da bi preprečili vnos in širjenje invazivnih tujerodnih vrst, lahko vsak od nas veliko prispeva:

• Redno pregledujmo svoje zemljišče, rastline, živali, vozila, zemljino in predmete, ki bi lahko skrivali ali prenašali invazivne tujerodne vrste. Če opazimo invazivne tujerodne rastline ali živali, preprečimo njihov vnos ali širjenje.
• Ravnajmo odgovorno – pri delu na terenu, prevozu materiala ali presajanju rastlin pazimo, da po nepotrebnem ne prenašamo okužene zemljine, semen ali organizmov na druge lokacije.
• Sodelujmo z izvajalci ukrepov – ko pristojne organizacije izvajajo obvladovanje ali odstranjevanje invazivnih vrst, omogočimo dostop in izvedbo ukrepov.
• Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.
• Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 
• V društvih (na primer hortikulturnih, turističnih, ljubiteljev akvarijskih živali) organizirajmo izobraževanje svojih članov o invazivnih tujerodnih vrstah in ravnajmo tako, da zmanjšamo tveganje za njihovo razširjanje.
• O invazivnih tujerodnih vrstah poučimo tudi svoje prijatelje in sosede.
• Na vrtu invazivne okrasne rastline zamenjajmo z neinvazivnimi.
• Skrbno ravnajmo z ostanki odstranjenih invazivnih rastlin.
• Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.
• Po poplavah bodimo pozorni na invazivne tujerodne rastline in upoštevajmo priporočila za preprečevanje njihovega širjenja.

S takšnim ravnanjem pomembno prispevamo k varovanju narave, zdravja ljudi in k preprečevanju širjenja invazivnih vrst.

Opažanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali sporočimo v spletno in mobilno aplikacijo Invazivke.si.

Priporočila za posamezno vrsto so tudi pri predstavitvah rastlin in živali.

Pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst upoštevajmo ukrepe za svojo varnost.

Arhiv novic (od 2009 do 2019).

Dovoljenje za raziskave, ohranjanje ex situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo

Pred začetkom izvajanja raziskav, ohranjanja ex situ, znanstvene proizvodnje in poznejše uporabe v zdravstvene namene invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo je treba pridobiti dovoljenje.

V Sloveniji še ni bilo izdano dovoljenje za raziskave, ohranjanje ex situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene, invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo. 

Presoja tveganja za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih vrst živali in rastlin

Za naselitev ali doselitev rastlin ali živali tujerodnih vrst ter gojitev živali tujerodnih vrst je treba pridobiti ustrezna dovoljenja in izvesti postopek presoje tveganja za naravo.

Povezave

Z invazivnimi tujerodnimi vrstami se v Sloveniji ukvarjajo številne upravne in strokovne institucije ter organizacije. Posveča se jim tudi več projektov:

Poročila in publikacije

• Kitajska brezzobka, Zavod za ribištvo Slovenije, 2022
• Priprava in izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja tujerodnih populacij Ozkoškarjevca na območju Savinje in Pivke, Zavod za ribištvo Slovenije, 2022
• Odkrivanje prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst kopenskih rastlin, ki zadevajo Unijo in stanja drugih izbranih vrst na določenih lokacijah v letu 2022, Zavod Symbiosis, 2022
• Odkrivanje prisotnosti invazivnih tujerodnih vrst kopenskih rastlin, ki zadevajo Unijo in stanja drugih izbranih vrst na določenih lokacijah v letu 2022, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2022
• Tujerodne rastlinske vrste v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok in poročilo o izvedenih ukrepih v letu 2020, DOPPS, 2021
• Izvedeni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivne tujerodne vrste želve popisane sklednice (Trachemys scripta) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok v letu 2020, DOPPS, 2021
• Končno poročilo o izvedenem delu Spremljanje vrstne pestrosti in abundance tujerodnih vrst v slovenskem morju, Nacionalni inštitut za biologijo, 2021.
• Knjižnica publikacij in strokovnih gradiv, Invazivne tujerodne vrste