Skoči do osrednje vsebine

Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali

Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali vrsta so tujerodne vrsta, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste in/ali zdravje ljudi in gospodarstvo. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji.
Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

Kako jih razširja človek?

Nekatere vrste smo ljudje naselili namerno, na primer zaradi lova, ribolova, kot okrasne rastline v vrtovih ali živali v ribnikih. Nenamerno, kot slepe potnike, jih prenašamo z drugimi semeni, rastlinami, plodovi, ki jih prinesemo iz drugih držav, z obleko, potujejo z balastno vodo v ladjah. Nekatere so pobegnile iz živalskih farm, druge smo spustili iz akvarijev. 

Problemi, ki jih povzročajo invazivne tujerodne vrste in tveganje za njihovo razširitev se hitro povečujejo zaradi naraščajoče globalne trgovine, transporta, turizma in splošne mobilnosti. Zaradi pričakovanih podnebnih sprememb ti problemi postajajo še bolj pereči. 

Kakšne težave povzročajo?

Invazivne tujerodne vrste povzročajo težave domorodnim vrstam, saj jih izpodrivajo, prenašajo tudi  bolezni in parazite, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene. Vse to ogroža biotsko raznovrstnost. Ljudje imamo zaradi nekaterih vrst zdravstvene težave, na primer alergije, poškodbe kože. Nastaja tudi vse večja gospodarska škoda, saj zmanjšujejo pridelke, višji so stroški vzdrževanja javnih površin in funkcionalnih zemljišč stavb.

Vplivi na biotsko raznovrstnost:

Na domorodne vrste lahko vplivajo na več ravneh. Na genski ravni prihaja do izpodrivanja genov posameznih domorodnih vrst. Pri nas je najbolj poznan primer, ko je zaradi naselitve tujerodnih vrst postrvi in križanja med temi vrstami in soške postrvi prišlo do njenega izginjanja. Na ravni vrst prihaja do izpodrivanja domorodnih vrst kot posledica plenjenja, obžiranja in tekmovanja za skupne vire (hrana, življenjski prostor, …). Japonski dresnik s svojim hitrim razraščanjem tvori monokulture, saj s svojo hitro rastjo in gostimi sestoji izpodriva naravno rastje.  Invazivne tujerodne vrste pogosto vplivajo na medvrstne odnose ter na pretok snovi in energije v naravi kar vpliva na ekosisteme. Močna namnožitev filtratorskih školjk trikotničark lahko povzroči izginjanje planktonskih vrst in porušitev prehranskih verig v vodnem telesu. Tujerodne vrste lahko služijo tudi kot vektorji za prenos bolezni in parazitov, na katere domorodne vrste niso odporne ali prilagojene, na primer pri rakih.

Vplivi na zdravje ljudi

V Sloveniji so trenutno najbolj znane tujerodne vrste, ki vplivajo na zdravje ljudi, pelinolistna ambrozija, orjaški dežen in tigrasti komar. Prva zaradi svojega peloda, ki pri številnih ljudeh povzroča alergije, drugi zaradi opeklin, tretji pa zaradi neprijetnih pikov in kot potencialni prenašalec bolezni. Poznamo pa tudi druge invazivne tujerodne vrste, ki nam povzročajo zdravstvene probleme.

Vplivi na gospodarstvo

Do gospodarske škode lahko prihaja neposredno, ko namnožitev posamezne vrste vpliva na zmanjšan pridelek, izginjanje komercialno izkoriščanih vrst, ali pa ko je treba zaradi neke vrste spremeniti načine ravnanj (pogostejša košnja, bolj zahtevni in pogostejša čiščenja in popravila, …). Posredno pa nastajajo stroški tudi z ukrepi za preprečevanje razširitve invazivnih vrst (tretiranje predmetov, pogostejše kontrole produktov, …), z ukrepi za vzdrževanje populacij ali pa z njihovim odstranjevanjem.

Kako ravnati?

Opažanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in živali sporočimo prek spletne računalniške aplikacije ali mobilne aplikacije na androidnih telefonih Invazivke.

Zemlje in peska z območij, kjer so invazivne tujerodne vrste, ne raznašajmo naokrog.

  • Kadar zaradi gradnje ali zemeljskih del odstranimo naravno rastlinstvo, ga čim prej obnovimo z vrstami, ki so tu doma.
  • Akvarijskih živali in rastlin ne izpuščajmo v naravo. 
  • V društvih – na primer hortikulturnih, ljubiteljev akvarijskih živali, turistično-olepševalnih - organizirajmo izobraževanje svojih članov o invazivnih tujerodnih vrstah in ravnajmo tako, da bo tveganje kar najmanjše.
  • O invazivnih tujerodnih vrstah poučimo tudi svoje prijatelje in sosede.
  • Na vrtu invazivne okrasne rastline zamenjajmo z neinvazivnimi.

Priporočila za posamezno vrsto najdete tudi pri predstavitvah rastlin in živali.

Če organizirate odstranjevanje vrst, vam lahko z nasveti pomagajo strokovne institucije. Pri tem upoštevajte ukrepe za vašo varnost.

Arhiv novic (od 2009 do 2019).

Zakonodaja

Predpisi v Sloveniji določajo:

  • Naseljevanje rastlin in živali tujerodnih vrst je prepovedano
  • Pred naselitvijo ali doselitvijo tujerodnih prosto živečih rastlin in živali v naravo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih živali se mora izvesti presoja tveganja za naravo
  • Fitosanitarni ukrepi se izvajajo tudi za tiste invazivne tujerodne rastlinske vrste, ki škodljivo vplivajo na gospodarstvo, okolje ali družbo
  • Pelinolistno ambrozijo so imetniki zemljišč dolžni odstranjevati

Presoja tveganja za naravo pred naselitvijo, doselitvijo ali gojitvijo tujerodnih prosto živečih vrst živali in rastlin

Upravne institucije v Sloveniji

Strokovne institucije in organizacije v Sloveniji

Projekti v Sloveniji

Spletne strani v Sloveniji

 

Spletne strani in projekti v tujini

Iskalnik