Narava
Koronavirus (SARS-CoV-2)
Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).
Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!
Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.
Narava v Sloveniji je izjemno bogata, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. Imamo najvišji delež območij Natura 2000 v Evropski uniji, 60 odstotkov našega ozemlja pokriva gozd. V Sloveniji ščitimo naravno bogastvo, ohranjamo naravno ravnovesje in raznovrstnost živih organizmov ter varujemo redke, dragocene in znamenite naravne pojave, in to ne le za nas, ki tu živimo danes, temveč tudi za naše potomce.
Izjemnost narave
Zaradi lege na prehodu iz Sredozemlja v Panonsko nižino in na prehodu iz Alp v Dinarski kras je neživi in živi svet narave Slovenije izjemno raznolik. Pri nas najdemo morske klife in sipine, prepadne stene in visoke slapove, soteske in brzice, reke, ki leno vijugajo po ravnicah, kraške jame in brezna, presihajoča jezera ter slana močvirja. V tako raznolikih življenjskih prostorih je izredno pestro tudi življenje: v Sloveniji lahko občudujemo prostrane gozdove, redke cvetlice, igrive delfine v morju, jate ptic, endemične živali v kraških jamah ter velike zveri, kot so volk, ris in medved.
Neprecenljivi živi svet
Pomemben del narave v Sloveniji je živi svet: rastline, živali in glive. Varstvo narave svojo pozornost posveča predvsem tistim, ki v naravi živijo prosto. Največja grožnja za večino vrst v Sloveniji je izguba njihovega življenjskega prostora, na primer mokrišč za žabe in druge dvoživke, mejic in dupel v kmetijski krajini, kjer domujejo tudi številne ptice, travnikov, kjer rastejo orhideje...
Zakaj varujemo naravo
Človek je živo bitje, zato brez narave ne more preživeti. Narava je temelj našega obstoja. Daje nam zrak, ki ga dihamo in vodo, ki jo pijemo; od nje so odvisni naša hrana, zdravila in surovine. Neokrnjena narava nas ščiti pred hujšimi vetrovi in nenadnimi poplavami, pred sušami, plazovi in drugimi neprilikami. Ohranjeno, pristno naravno okolje je izjemna dediščina za prihodnje rodove.
Ker nas je na svetu vse več, za svoje življenje pa vsak od nas porabi vse več hrane, surovin, energije in prostora, smo ljudje vzrok šestega velikega izumiranja rastlinskih in živalskih vrst. Ogrožene so številne rastline in živali v Evropi in v Sloveniji, stanje pa se za mnoge še slabša. Nekaterim vrstam grozi, da bodo izumrle, zato moramo ukrepati - in ukrepamo. Nekatere vrste rastlin in živali živijo le v Sloveniji. Za te smo še posebej odgovorni, saj so zelo ranljive in občutljive za nepremišljene posege v naravo.
Zavarovana območja v številkah
V Sloveniji je po podatkih Zavoda RS za varstvo narave med zavarovana območja in/ali območja Natura 2000 uvrščenih 41,4 odstotka ozemlja države. Narodni, regijski in krajinski parki ter naravni rezervati in spomeniki (zavarovana območja) zavzemajo 15,4 odstotka ozemlja, območja Natura 2000 pa 37,5 odstotka – obe vrsti območij se ponekod prekrivata, saj so mnogi naravni parki vsaj deloma uvrščeni tudi v območje Natura 2000. (Več: Zavarovana območja - spletna stran Agencije RS za okolje, Natura 2000).
Ukrepi in organiziranost varstva narave
Najučinkovitejše varstvo narave je na kraju samem. Z različnimi posegi in načini varovanja ohranjamo življenjske prostore rastlin in živali ter preprečujemo dejavnosti, ki nanje slabo vplivajo.
Ključni ukrepi varstva narave so:
- zavarovanje ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, na primer rumenega sleča, lepega čeveljca, človeške ribice, navadnega netopirja, in življenjskih prostorov,
- zavarovanje posebej izjemnih območij narave, kot so naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki,
- omejitve ali prepovedi dejavnosti človeka, ki so za naravo izjemno škodljive, od uničenja močvirij, preoravanja vlažnih travnikov, pozidave rastišč ogroženih rastlin ali bivališč ogroženih živali, zapiranje dostopov do kotišč netopirjev ter trgovine z ogroženimi vrstami.
Novice
-
MOP objavil razpis za Nagrado Sveta Evrope za krajino za leto 2020-2021
-
Četrti Mednarodni dan krajin
-
Na neformalnem zasedanju Sveta EU za okolje o biotski raznovrstnosti in evropski podnebni politiki
-
Evropska komisija objavila razpis LIFE v vrednosti 450 milijonov evrov
-
Povezujemo pristojnosti in poslanstva deležnikov pri hitrem ukrepanju za ohranitev zdravja Blejskega jezera
-
Odločitve 63. redne seje Vlade RS s področja Ministrstva za okolje in prostor
-
Danes je Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst – Ohranjajmo celovitost življenja na Zemlji
-
Odločitve 60. redne seje Vlade RS s področja Ministrstva za okolje in prostor
-
Svetovni dan mokrišč, 2. februar – mokrišča prežema življenje - biotska raznovrstnost je ključna za njihovo delovanje - ohranjajmo mokrišča!
-
100 let pobude državnega varovanja narave Slovencev - 100 let Spomenice
Mednarodni predpisi, pogodbe in resolucije
- Ramsarska konvencija (Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic)
- Washingtonska konvencija – CITES (Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami)
- Bonska konvencija (Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali)
- Konvencija o biološki raznovrstnosti
- Bernska konvencija (Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov)
- Alpska konvencija
- Barcelonska konvencija (Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem)
- Direktiva Sveta z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (1979/409)
- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (1992/43)
- Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (1997/338)
- Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (2014/1143)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1141 z dne 13. julija 2016 o sprejetju seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2016/1141)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/145 z dne 4. februarja 2016 o določitvi oblike dokumenta, ki predstavlja dokazilo za dovoljenje, izdano s strani pristojnih organov držav članic, ki ustanovam dovoljuje izvajanje nekaterih dejavnosti v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami, ki zadevajo Unijo, v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2016/145)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1263 z dne 12. julija 2017 o posodobitvi seznama invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ki je bil vzpostavljen z Izvedbeno uredbo (EU) 2016/1141 v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2017/1263)
- Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1454 z dne 10. avgusta 2017 o določitvi tehničnih oblik poročanja držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (2017/1454)
- Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami (2018/968)
Publikacije s področja narave
-
Brošure, publikacije | Ministrstvo za okolje in prostor
- Bogastvo je v raznolikosti: Gorski svet (2009) (jpg, 544 KB)
- Bogastvo je v raznolikosti: Živi svet bukovo-jelovega gozda (2009) (jpg, 476 KB)
- Bogastvo je v raznolikosti: Log in loka (2009) (jpg, 471 KB)
- Evropska konvencija o krajini - izvajanje v Sloveniji (2008) (pdf, 2,8 MB)
- Life III - Narava v Sloveniji, zbornik projektov / Life III - Nature in Slovenia - review of projects (2007) (pdf, 5,8 MB)
- LIFE v Sloveniji (2019) (PDF, 10 MB)
- Mokrišča: Bogata turistična izkušnja (2012) (pdf, 2 MB)
- Naravni parki Slovenije (2011) (pdf, 3,4 MB)
- Novi izzivi za ohranjanje mokrišč v 21. stoletju (2005) (pdf, 4,3 MB)
- Parki Slovenije 2004 - poročilo o delu parkov (2005) (pdf, 1 MB)
- Plakat ob 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč (2006) (pdf, 977 KB)
- Poročilo o rezultatih projekta LIFE Operativni program upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji 2015-2020 / Layman's Report of the LIFE project: Natura 2000 Management Programme for Slovenia for the Period 2015-2020 (2015) (pdf, 1,7 MB)
- Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s področja varstva narave 2004 - Priročnik (inačica 9.0) (2004) (pdf, 5,1 MB)
- Projekti v Sloveniji - 20 let evropskega finančnega programa LIFE (2012) (pdf, 2,2 MB)
- Sistem varstva narave (2006) (pdf, 2,6 MB)
- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Republiki Sloveniji / Biodiversity Conservation Strategy of Slovenia (2002) (pdf, 2,6 MB)
- Zavarovana območja v Sloveniji / Protected areas of Slovenia (2008) (pdf, 7 MB)
- Zbornik sofinanciranih projektov - Phare program čezmejnega sodelovanja Slovenija / Avstrija 2003 - Čezmejno ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj (2006) (pdf, 4,2 MB)
- Zgibanka o mokriščih (2009) (pdf, 417 KB)
- WWF metodologija za hitro ocenjevanje in določitev upravljavskih prioritet na zavarovanih območjih (2009) (pdf, 2,9 MB)
- 75 let Spomenice Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov (1920) (pdf, 1,7 MB)