Skoči do osrednje vsebine

Največ koristnega za naravo lahko naredimo tako, da rastlin in živali ne motimo: ne uničujemo njihovih domovanj in življenjskih prostorov in ne preprečujemo njihovega gibanja in selitvenih poti.

Nature-friendly landscaping of a garden

We can arrange our surroundings in such a way that it will also be attractive to animals. We can attract solitary bees, bats, hedgehogs and birds to the lawn, vegetable garden, ornamental garden, hedge, orchard or garden pond.

Taking photographs in nature

Follow the instructions below when taking photos in nature (Proteus, p. 469):

  • Always photograph animals from a safe and respectful distance.
  • If the animal shows any sign of agitation, withdraw or leave the area.
  • Do not take photos if by doing so you are threatening the animal. Threatening means causing agitation, physical injury and possibly consequent predation, fear, or reduced reproductive success.
  • In the wild, small predators observe larger predators, so by persistently returning to the observed animal, you can attract predators.
  • Be patient and never force an animal to do what you want.
  • Never approach nests during hatching or dens while animals are giving birth or caring for their offspring.
  • Do not disturb or wake hibernating animals so that they can be photographed.
  • Do not feed animals, as in this manner they will become used to this way of feeding.
  • Treat the habitat with the same respect as the animals themselves.
  • Take into consideration the local culture and customs when you are abroad.
  • Be honest and sincere when adding captions to photographs, in particular when it comes to animals photographed in captivity, regardless of whether or not this information will benefit the user of the photo.
  • Picking flowers or other plant species for studio photography is not allowed.

(Based on text by Dr Petra Draškovič.)

Date shells? No, thank you!

Date shells are shellfish also known under the Croatian name prstaci. Date shells are a protected shellfish species and it is forbidden to collect, possess or sell them. The ban applies to Slovenia, Croatia and other EU countries, as it does in most other Mediterranean countries. These shellfish are collected by breaking the rocky seabed, which harms the marine environment and threatens the biodiversity of the sea. Consuming date shells can also be detrimental to our health, as they are only offered on the black market and are not inspected by the appropriate health service. The consumption of smuggled shellfish can cause severe poisoning with biotoxins, heavy metals and other contaminants.

So save the sea and take care of your health as the same time! Eat shellfish that are grown or harvested in an appropriate, sea-friendly way. Date shells are definitely not among them. You can spice up your menu with many other types of shellfish, such as:

  • Mediterranean mussels,
  • scallops,
  • Venus shells,
  • razor shells,
  • ark clams, or
  • oysters.

(Based on text by Tina Trampuš.)

If you notice date shells in an inn, fish market or anywhere outside the sea, please report it to:

Do not attract bears to places of human habitation!

Food that attracts bears near settlements is one of the most common reasons for conflicts between people and bears. If bears often receive a reward in the form of food near places of human habitation, they begin to visit settlements on a regular basis. At the same time, they may gradually lose their fear of people, and sooner or later such bears must be put down. Bears that roam near settlements arouse fear and a sense of threat among the local population.

Autumn is the time when the brown bear searches intensively for food to accumulate winter supplies. That is why at that time it is especially important to handle refuse, especially organic waste, properly in areas where there are bears.

The most important preventive measure is to prevent bears from accessing human food near settlements. This can be achieved by:

  • Never dispose of slaughterhouse waste near the settlement.
  • Do not dispose of kitchen waste or pomace near houses.
  • If bears are searching for food in rubbish bins, arrange with those responsible to install bear-resistant containers (so-called bear-proof dumpsters).
  • After picnics outdoors, clean up after you.
  • Install an electric shepherd (min. 10,000 V at source) around beehives, livestock, compost and fruit trees.

(Based on text by Dr Miha Krofl.)

Medvedji brlogi

Večina medvedov zimski čas preživi v brlogih. Ti so najpogosteje na skalnih pobočjih in pod stenami, in sicer v manjših kraških jamah ter pod spodmoli, redkeje tudi v gostejših nasadih smrečja. 

Čeprav ne gre za pravo zimsko spanje, so medvedi v tem obdobju zelo občutljivi na motnje. Še posebej to velja za medvedke, ki v tem času povržejo mladiče. Če doječo medvedko zmotimo v brlogu, ga pogosto zapusti in mladiči poginejo.

Približevanje medvedu v brlogu je lahko nevarno za ljudi. Zahajanje v bližino brloga v zimskem času je zato zelo neodgovorno početje. Če se ponesreči znajdete pri brlogu, se čim hitreje potihem umaknite.

Ker brlog od daleč težko spozna celo strokovnjak, je najbolje, če se od oktobra do maja izogibate skalnatih pobočij, še posebej, če v njih opazite odprtine ali jame.

(Povzeto po besedilu dr. Mihe Krofla).

Ko opazite delfine

Zavedati se moramo, da v morju nismo sami. Tako si, poleg drugih živih bitji, vode Jadrana delimo tudi z delfini. Delfini so v Sloveniji in drugih državah Evrope zaščiteni in njihovo nadlegovanje je kaznivo.

Čolni in gliserji, s katerimi se vozimo zaradi užitka, zabave ali drugih razlogov, lahko motijo delfine v njihovih vsakdanjih aktivnostih, onemogočajo njihovo normalno gibanje in jih vznemirjajo s proizvajanjem glasnih ter motečih zvokov, ki skozi vodo potujejo petkrat hitreje kot po zraku. Lahko jih zmedejo, prestrašijo, jim povzročajo stres ter motijo njihovo sposobnost sporazumevanja in orientacije. Tudi jadrnice so zanje lahko moteče.

Kadar srečate delfine na morju, pokažite razumevanje ter spoštovanje in upoštevate nekaj ključnih pravil.

Če se delfinom želite približati, storite to počasi, od strani in pri tem vozite v smeri, ki je vzporedna njihovemu gibanju. Nikoli jih ne podite in ne obračajte plovila naravnost proti njim. Delfinom se ne približujte na manj kot 50 m, in če je le možno, pustite, da se oni približajo vam. Med opazovanjem imejte motor plovila v nevtralnem položaju oziroma ugasnjen. Izogibajte se nenadnim spremembam smeri ali hitrosti, ker jih to lahko vznemiri. Ne približujte se delfinom, ki imajo mladiče.

V bližini delfinov se ne zadržujete več kot 20 minut. Če opazite udarce z repom po vodni gladini, to pogosto pomeni da so živali vznemirjene in razdražene. V tem primeru zapustite območje. Ko se odločite oditi, storite to počasi. Hitrost postopoma povečajte šele, ko je plovilo od živali oddaljeno več kot 200 m.

Zaradi vaše in njihove varnosti ne skušajte plavati ali se potapljati z njimi, ne hranite jih in ne poskušajte se jih dotakniti.

V morje ne odmetavajte plastičnih vrečk ali drugih smeti, saj jih lahko delfini in druge živali slučajno pogoltnejo in zaradi tega poginejo.

(Povzeto po besedilu Morigenosa).

Ne ubijajte kač

Nekatere vrste kač se pogosto pojavljajo ob človeških bivališčih, še posebej če so ta blizu gozda ali vodotokov. Ljudje kače večinoma slabo poznajo in se jih pretirano bojijo. Zato jih ubijajo, čeprav je to prepovedano, saj so vse slovenske kače zakonsko zavarovane.

Najpogosteje na hišnem pragu, vrtu ali dvorišču srečamo smokuljo. To je povsem nenevarna in nestrupena kača. Po videzu in tudi po obnašanju nekoliko spominja na gada, čeprav izkušeno oko zlahka prepozna razliko v vzorcu. Vrsti sta podobne barve, podobna je tudi telesna dolžina. Ker samice smokulje kotijo žive mladiče, so breje samice lahko zelo debele in delujejo čokato, to pa je lastnost, ki jo običajno pripisujemo strupenjačam. Tako gad kot smokulja sta razmeroma počasni kači, ki se ogroženi branita z glasnim sikanjem. Vendar pa gada v nižinski delih Slovenije skorajda ni več. Živi predvsem v višjih legah.

Kobranka živi ob rekah, potokih in ribnikih, saj se hrani predvsem z ribami. Jeseni začne iskati prezimovališče in pogosto zaide v jaške, kleti, garaže in drvarnice hiš, ki stojijo v bližini voda. Tudi kobranka je povsem nenevarna in nestrupena kača. Če jo stisnemo v kot dvigne prvo tretjino telesa, zelo glasno sika in z glavo seka proti napadalcu, podobno kot kobra, od tod verjetno tudi njeno ime. Kljub zastrašujočemu videzu pa nikoli ne ugrizne.

V bližini človekovih bivališč, v hišah in hlevih se pojavljajo še nekatere druge, nestrupene vrste kač (navadni gož, črnica, belouška), vendar manj pogosto. Izjemno redko pa ob hišah srečamo strupenjače.

V bližini domov, na vrtovih, travnikih in ob robu gozda pogosto srečamo slepca. Slepec ni kača, pač pa kuščar, ki je tekom razvoja zaradi svojega načina življenja izgubil noge. Je popolnoma nenevaren in na vrtu pokonča veliko polžev, ki so njegova glavna hrana. Tudi slepcu pustite živeti in ga nikoli ne ubijte.

Kaj torej storiti, če se v bližini svojega doma srečate s kačo?

Predvsem je vsakršna panika odveč, saj se bo vsaka kača umaknila, če ji le daste možnost. Zelo verjetno je ne boste videli nikoli več.

Če kača zaide v zaprt prostor ali če se v bližini vašega doma zadržuje več dni in se zato počutite neprijetno, je nikakor ne skušajte ujeti ali ubiti. Natančno si jo oglejte in jo po možnosti fotografirajte ter se za pomoč obrnite na strokovnjake.

(Povzeto po besedilu dr. Staše Tome).

Najdene ptice

Če kjerkoli na tleh najdete ptičjega mladiča, ne poskušajte pomagati! Najbolje je, če se čim prej umaknete, mladiča pa pustite, kjer ste ga našli. Osamljen mladič običajno ni tako nebogljen, kakor se zdi. Starša, ki skrbita zanj, nikoli nista daleč. Čim se boste umaknili, bosta zanj skrbela naprej.

Zakaj ptičji mladiči na tleh ne potrebujejo naše pomoči? Kar nekaj je vrst ptic, pri katerih je povsem naravno, da se njihovi mladiči zadržujejo na tleh in ne nekje visoko v drevesni krošnji. Med iskanjem primernega kraja za najdenčka lahko nehote odidete predaleč. Če vas starši pri tem ne opazujejo, lahko mladiča nikoli več ne najdejo.

Če se vam res zdi nujno ukrepati, naredite naslednje. Poiščite mladičevo domače gnezdo. Če so njegovi bratje in sestre še v gnezdu (preverite, ali so si mladiči med sabo podobni!), ga posedite mednje. Toda kaj lahko se zgodi, da se bodo ob tem iz gnezda razbežali vsi mladiči in bo s tem škoda še večja.

Če gnezda ne najdete ali je že zapuščeno pa, kot rečeno, pustite ptico na tleh. Mladiči se včasih razbežijo iz gnezda, ker jih je napadel plenilec. Če jih vrnete, jih položite plenilcu nazaj pod kremplje.

Kdaj najdenčku na tleh vseeno pomagamo? Če ga najdemo ob prometni cesti ali morda na vrtu, kjer kraljuje sosedova mačka. V takšnem položaju so mladič, pa tudi oba starša tako ogroženi, da je naše vmešavanje priporočljivo. In kar brez strahu, zato, ker ste imeli mladiča v rokah, ga starša ne bosta zapustila.

(Povzeto po besedilu DOPPS).

Krmljenje ptic pozimi

Zagotovo je krmljenje ptic najenostavnejša možnost za njihovo opazovanje in eden izmed načinov za razvoj odnosa med pticami in nami. Ptice začnemo hraniti pozno jeseni, oziroma ko je v naravi sklenjena snežna odeja, nočne temperature pa se spustijo na okrog -5 stopinj C. Hranimo jih vsak dan do večje trajnejše otoplitve. Na dan uporabimo največ do pol litra semen.

Pomembno je, da krmilnico redno čistimo, saj se v njej nabirajo ostanki hrane in iztrebki, ki so lahko vzrok bolezni in pogina ptic. Namestimo jo v bližini kritja, dreves ali grmov. Lahko visi na žici ali pa jo namestimo na približno 1,5 m visok kol. Vedno imejmo tudi talno krmišče, saj se nekatere vrste ptic hranijo le na tleh.

Ptic nikoli ne hranimo z ostanki hrane, še posebej ne s soljeno in kuhano hrano. Za zrnojede ptice kupimo že pripravljeno hrano, ki je na prodaj kot mešanica sončničnih semen, prosa in semen konoplje, lahko pa jim ponudimo le sončnična semena. Pticam lahko nastavimo tudi bukov žir, bučna semena, cele orehe in lešnike. Kosu in taščici nastavimo sadje, ovsene kosmiče ali rozine kar na tla.

Ptice lahko hranimo tudi tako, da sadimo plodonosne vrste grmovnic in dreves, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, ognjeni trn, bršljan, divja trta in druge. Jeseni pustimo tudi nekaj grozdja na brajdah in sadja na drevesih, ker bodo dobrodošla hrana za ptice, ki obiskujejo našo okolico.

(Povzeto po besedilu Tomaža Miheliča, Damijana Denaca in Barbare Vidmar).

O hranjenju ptic pozimi: Krmilnice (DOPPS).

Ptičje gnezdilnice

Drevesna dupla so za mnoge vrste ptic edino mesto, kjer lahko uspešno vzredijo svoj zarod. Zaradi sečnje starih dreves so dupla postala zelo redka, zato ohranjajmo stara drevesa v visokodebelnih sadovnjakih.

Pticam, ki gnezdijo v duplih, lahko pomagamo z lesenimi gnezdilnicami. Namestimo jih na mesto, ki ni dostopno mačkam. Gnezdečih ptic ne motimo. V novembru gnezdilnice očistimo.

(Povzeto po besedilu DOPPS).

Ko lastovke gnezdijo, jih ne motimo

Lastovke nam oznanijo, da v našo deželo prihaja pomlad. Popravijo si gnezda, v katerih so živele preden so se pred zimo umaknile v toplejše kraje, ali pa jih zgradijo nova. Mestni in kmečki lastovki, ki živita čisto blizu človeka, so všeč predvsem vogali pod strehami, balkoni, oporniki. Ljudje jih običajno sprejemajo z naklonjenostjo, žal pa na nekateri s sten postrgajo gnezda z mladički vred. Inšpekcija za okolje in naravo pojasnjuje, da je gnezda sicer mogoče odstraniti, a nikoli v času, ko lastovke gnezdijo! Za odstranitev je potrebno pridobi posebno dovoljenje Agencije za okolje, po predhodnem strokovnem mnenju Zavoda za varstvo narave.

(Povzeto po besedilu Inšpektorata za okolje in prostor).

Osvetljujmo tam, kjer je potrebno, in takrat, ko je potrebno

Živa bitja smo prilagojena na enakomerno izmenjavanje dneva in noči. V zadnjih desetletjih smo začeli intenzivno osvetljevati naše okolje in s tem noč vse bolj izginja. Človek svetlobo ponoči sicer potrebuje, vendar je osvetljevanje pogosto nepravilno in pretirano, zato svetloba uhaja v nebo in na površine, kjer ni potrebna, takrat govorimo o svetlobnem onesnaženju. S tem vplivamo tudi na številne živalske vrste, ki so aktivne ponoči.

Z osvetljevanjem svojih domov najbolj zmotimo nočne žuželke, ki se v toplih nočeh v številčnih rojih zbirajo na lučeh. Nekatere tam umrejo ob stiku z vročo lučjo ali zaradi izčrpanosti, druge postanejo lahek plen plenilcev, spet tretje sicer preživijo, vendar so zaradi kroženja okoli luči zamudile čas, ko bi se lahko hranile ali razmnoževale. Z zmanjševanjem števila žuželk pa so v težavah tudi vse vrste, ki se z njimi prehranjujejo.

Svetlobno onesnaženje lahko zmanjšamo z razmeroma enostavnimi ukrepi. K temu lahko prispeva vsakdo, ki osvetljuje okolico svoje hiše.

  • Osvetljujte samo tam, kjer svetlobo potrebujete, in samo takrat, ko jo potrebujete. Luči na vrtu in v okolici hiše ugasnite, ko greste spat, varnostne luči pa naj imajo senzor gibanja.
  • Ne uporabljajte močnejših luči, kot je potrebno. Za razsvetljevanje doma zadostujejo svetilke z močjo do 150 W, pogosto je dovolj tudi šibkejša svetloba.
  • Različne barve svetlobe privlačijo različno število žuželk. Največ žuželk prileti na vire modre in bele svetlobe, na svetilkah, ki svetijo rumeno in oranžno, pa jih je občutno manj. Zato uporabljajte sijalke s toplo svetlobo, ki je tudi bolj prijetna za ljudi.
  • Svetilke namestite tako, da ne svetijo nad vodoravnico, svetloba, ki uhaja v nebo, človeku ne koristi in pomeni nepotrebno izgubo energije. Uporabljajte zasenčene svetilke, ki jih usmerite navzdol.

Podrobnejša navodila za občine in podjetja.

(Povzeto po besedilu Temno nebo).

Nakup terarijskih in akvarijskih živali

V Sloveniji je bila pred dobrimi desetimi leti ponudba živali za akvarije in terarije majhna. Večina vrst ni bila v prosti prodaji, temveč so si jih ljubitelji izmenjavali znotraj interesnih skupin. Danes lahko v trgovinah za živali kupimo številne živali, tudi take, ki jih je treba gojiti v akvariju ali terariju, njihova oskrba pa je zelo zahtevna. Med najbolj priljubljenimi terarijskimi živalmi so vodne želve različnih vrst. V trgovinah prodajajo predvsem želve, ki so velike le nekaj centimetrov. Te živali pa v dveh do treh letih dosežejo velikost 25 cm in več. Za tako veliko vodno želvo morate v skladu s slovenskimi predpisi imeti terarij velikosti dolžine najmanj 100 cm in širine najmanj 50 cm.

Preden se odločite za nakup želve ali katere druge hišne živali, zato razmislite:

  • S kakšnim namenom kupujete žival?
  • Ali imate zanjo ustrezen prostor in ali ji lahko nudite dovolj velik akvarij ali terarij?
  • Imate dovolj časa za redno in ustrezno oskrbo živali?
  • Kakšno velikost dosežejo odrasle živali?
  • Ali lahko zagotovite ustrezno oskrbo za vso življenjsko dobo živali?
  • Kdo bo poskrbel za živali v času počitnic?
  • Če živali jedo le živo hrano, ali jo lahko redno zagotavljate in kakšen je strošek?
  • Ali je žival lahko nevarna ljudem (predvsem otrokom) in ali bo lahko živela skupaj z drugimi hišnimi živalmi, ki jih morda že imate?

Opozoriti velja, da je spuščanje hišnih živali v naravo po Zakonu o zaščiti živali prepovedano. Večina hišnih živali je izvorno tujerodnih vrst, katerih naravna razširjenost ne sega v naše kraje. Tujerodne vrste pa je po Zakonu o ohranjanju narave prepovedano spuščati v naravno okolje, saj lahko zelo škodljivo vplivajo na ekosisteme in domorodne vrste.

(Povzeto po besedilu mag. Jane Kus Veenvliet).

Netopirji med prezimovanjem

Netopirji Slovenije mrzli zimski čas preživijo potopljeni v pravo zimsko spanje, imenovano hibernacija. Najpogostejša prezimovališča so podzemne jame in opuščeni rudniki, kjer sta primerno nizka stalna temperatura ter visoka vlažnost. Nekatere vrste netopirjev raje prezimujejo v drevesnih duplih, spet druge tudi v stavbah.

Med prezimovanjem je telesna presnova netopirjev zmanjšana na minimum, ki še omogoča preživetje. Telesna temperatura pade na nekaj stopinj nad okoliško, vdihnejo le nekajkrat na minuto, prav tako redki so udarci srca. Živijo zgolj od maščobnih zalog, nabranih v toplem delu leta, ko je na voljo dovolj plena, večinoma žuželk.  Prezimujejo posamič ali v kolonijah.

Če naletite na speče netopirje, se jih ne dotikajte in jih ne osvetljujte, ampak se tiho in hitro umaknite iz njihove bližine, da jih ne prebudite. Če so si za zimski spanec izbrali vašo klet ali drugi del stavbe, jim ne odrecite gostoljubja.

Pri zapiranju vhodov v jame naj bodo nameščene rešetke, ki netopirjem omogočajo prelet in ne spreminjajo jamske klime.

Netopirji za prebujanje iz globokega spanca potrebujejo veliko energije, zato se naravno zbudijo le nekajkrat v sezoni. Vsako dodatno vznemirjanje pomeni porabo dragocenih maščobnih zalog, zaradi česar lahko še pred pomladjo poginejo.

(Povzeto po besedilu dr. Maje Zagmajster).