Naravo varujemo na kraju samem

Naj bo to žival, rastlina ali neživa narava, večino želimo ohraniti tam, kjer je (in situ). Zato varujemo njihove življenjske prostore, saj so ti ključni za njihovo preživetje tudi v prihodnosti.

Vsa zavarovana območja je določila Slovenija s predpisi o ohranjanju narave, številna od njih pa imajo tudi mednarodni pomen (na primer Natura 2000, Ramsar).

Zavarovana območja označi država, občina ali upravljalec zavarovanega območja, kot to določa pravilnik.

Uprave naravnih parkov in rezervatov

Vsa večja in nekatera od manjših upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati (upravljavci). Njihova najpomembnejša naloga je, da z ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe, naravne vrednote in krajino. Urejajo tudi obisk in skrbijo za osveščanje javnosti. Nadzor nad tem, ali upoštevamo predpisane režime, opravljajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki.

Slovenija je ustanovila in zagotavlja upravljanje za:

• Triglavski narodni park,
• Park Škocjanske jame,
• Kozjanski park,
• Krajinski park Goričko,
• Krajinski park Sečoveljske soline,
• Krajinski park Kolpa,
• Krajinski park Ljubljansko barje,
• Naravni rezervat Škocjanski zatok,
• Krajinski park Strunjan,
• Krajinski park Radensko polje (soustanovitelj: Občina Grosuplje),
• Naravni rezervat Zelenci (soustanovitelj: Občina Kranjska Gora, upravlja režijski obrat Ministrstva za okolje in prostor),
• Naravni rezervat Ormoške lagune.

Posamezne občine upravljajo naravne parke:

• Notranjski regijski park,
• Krajinski park Lahinja,
• Krajinski park Logarska dolina,
• Krajinski park Pivka presihajoča jezera,
• Krajinski park Drava (upravljan je del v občini Starše),
• Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib,
• Krajinski park Debeli rtič (Dogovor o varstvu naravnih vrednot državnega pomena v Krajinskem parku Debeli rtič je občina z Ministrstvom za okolje in prostor Republike Slovenije sklenila 13. marca 2018).
• Krajinski park Središče ob Dravi 
• Krajinski park Zgornja Idrijca

Lastništvo zemljišča v zavarovanem območju

Država ima predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih v zavarovanih območjih, za katera je sprejela akt o zavarovanju. Če želite takšno zemljišče prodati, ga morate najprej ponuditi državi v odkup. Ponudbo pošljete na Ministrstvo za okolje in prostor.

Če želite v zavarovanem območju graditi ali kako drugače posegati v prostor ali naravo, najprej preverite, ali to dopušča režim, določen v predpisu o ustanovitvi zavarovanega območja.

Poročila, raziskave, študije in članki

Podatki

Zavarovana območja (spletna stran Agencije za okolje).

Kazalci okolja v Sloveniji, zavarovana območja (spletna stran Agencije za okolje).

Preglednica: Leto ustanovitve in velikost naravnih parkov (spletna stran Agencije za okolje).

Priročniki

Pravilnik o označevanju zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000 – priročnik (2021).

Publikacije

Naravni parki Slovenije, Slovenska turistična organizacija s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor in upravljalcev, 2018, Nature Parks (v angleškem jeziku), Naturparks (v nemškem jeziku), Parchi Naturali (v italijanskem jeziku).

Nared Janez, Drago Perko in Nika Razpotnik Viskovič: Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji. Založba ZRC, 2011.

Naravni parki Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za okolje in prostor, 2011.

WWF metodologija za hitro ocenjevanje in določitev upravljalskih prioritet na zavarovanih območjih (izdala Ministrstvo za okolje in prostor in WWF, 2009).

Zavarovana območja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Jana Kristanc: Slovenia's Protected Ares, Quark, Summer 2008 (strani 37 do 43).

Turizem v zavarovanih območjih (zbornik posveta). Turistična zveza Slovenije, Ljubljana, 2006.

Parki Slovenije 2004 (poročilo o delu parkov).

Raziskave, študije

Izboljšanje  stanja naravne vrednote Dvojno jezero – priprava idejnega projekta za zmanjšanje vpliva odpadne vode iz planinske koče, končno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, 2022.

Nastran Mojca: Vključevanje deležnikov pri nastajanju in upravljanju v zavarovanih območjih narave. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015.

Kus Veenvliet Jana in Maja Humar: Tujerodne vrste na zavarovanih območjih - poročilo o aktivnosti za krepitev zmogljivosti v sklopu projekta WWF Zavarovana območja v dinarski regiji, Symbiosis, 2011.

Kus Veenvliet Jana in Andrej Sovinc: Program dela Konvencije o biološki raznovrstnosti za zavarovana območja : Stanje in prihodnost izvajanja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, 2011.

Analiza stanja o delovanju javnih zavodov na področju zavarovanih območij narave s predlogom ukrepov za racionalizacijo njihovega delovanja, Ministrstvo za okolje in prostor, 2011, Sklep Vlade.

Sovinc Andrej idr.: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Ciljni raziskovalni projekt Konkurenčnost Slovenije 2008-2013. Koper, 2010.

Kus Jana in Andrej Sovinc: Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji, Končno poročilo RAPPAM analize. WWF in Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2009

Kus Jana and Andrej Sovinc: Protected area management effectiveness in Slovenia (v angleškem jeziku). Final report of the RAPPAM analysis. WWF and Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2009.

Plut Dušan (2008): Trajnostni razvoj varovanih območij – celostni pristop in aktivna vloga države, aplikativni raziskovalni projekt. Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta. Ljubljana, 2008.

Grošelj Alja: Ocena metodologije ustanavljanja širših zavarovanih območij v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2008.

Doles Maja: Krajinski park v času: primer Krajinski park Polhograjski Dolomiti, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2008.

Mikuš Tina: Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2006.

Vugrin Tomo: Pomen zavarovanih območij v regionalnem razvoju Slovenije. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta. Ljubljana, 2005.

Referati, strokovni članki

Ogorelec Breda: Načrtovanje in ustanavljanje novih naravnih parkov v Sloveniji: prvo desetletje začasne zaustavitve ustanavljanja regijskega parka Snežnik. V: Narava kot vrednota, Ljubljana, 2012.

Katarina Groznik Zeiler: Razvojna vloga zavarovanih območij v Sloveniji, prispevek v knjigi Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Ljubljana 2011, strani 23-32.

Katarina Groznik Zeiler: Zavarovana območja v Sloveniji kot razvojni ukrep, Okolje&Prostor, oktober 2011, strani 3-5.

Katarina Groznik Zeiler: Upravljanje zavarovanih območij - predlogi izboljšav, predavanje na srečanju zaposlenih v slovenskih parkih, 21. oktober 2011.

Katarina Groznik Zeiler: Upravljanje zavarovanih območij – ustvarjanje boljšega sveta?, Gospodarjenje z okoljem, februar, 2011, številka 77.

Hladnik Jelena in Katarina Groznik Zeiler: Zavarovana območja na državni ravni v zadnjih desetih letih. Ljubljana. Predstavitev na posvetu Deset let Zakona o ohranjanju narave, Ljubljana, 12. 11. 2009.

Zurc Jana and Andrej Udovč: Local inhabitants' opinion about the Triglav National Park management (v angleškem jeziku), Sociologija i prostor, 2009, Vol.183, strani 43-56.

Lisec Anka and Samo Drobne: The influence of protected natural and cultural heritage on land management/market – the case of Slovenian natural protected areas (v angleškem jeziku). Spatium International Review No. 20, September 2009, strani. 41-48

Sovinc Andrej: IUCN kategorije zavarovanih območij, 2009.

Elliott Craigh and Andrej Udovč: Nature conservation and spatial planning in Slovenia: continuity in transition (v angleškem jeziku). Land Use Policy, Volume 22, Issue 3, July 2005, strani 265-276.

Ogorelec Breda: Ustanavljanje Regijskega parka Snežnik - izkušnje s komuniciranjem. V: Marega Milena in Drago Kos: Aarhuška konvencija v Sloveniji, Ljubljana, REC, stran 117-122.

Ogorelec Breda: Regijski park Snežnik – kaj o ustanovitvi pravijo domačini, Kras, številka 52, 2002. strani 34-35.

Ogorelec Breda: Komunikacija kot ključna sestavina ustanavljanja zavarovanega območja: primer regijskega parka Snežnik, predavanje na seminarju: Upravljanje in trženje kulturne dediščine na varovanih območjih Slovenije. Dediščina za prihodnost. Piran 14.-15. februar 2002.

Povezave

Grafična pregleda:

• Interaktivni Atlas okolja (Agencija za okolje)
• Naravovarstveni atlas (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave)

Zgodovina ustanavljanja zavarovanih območij v Sloveniji (arhivska spletna stran Ministrstva za okolje in prostor)

Skupnost naravnih parkov Slovenije