Projekti in programi

K zagotavljanju cilja po dobri mobilnosti je država pristopila z vzpostavitvijo projekta »Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP)«, v okviru katerega so zagotovljene osnove za poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovne dostopnosti storitev javnega potniškega prometa. Ministrstvo za infrastrukturo aktivnosti na projektu izvaja od leta 2007, ko so se pripravila prva izhodišča za projekt in izdelava strokovnih podlag. V nadaljevanju razvoja projekta pa so bile izdelane strokovne podlage, v okviru katerih so se opredelili sistemi za ureditev Integriranega javnega potniškega prometa. Skupna višina sredstev, ki je bila potrebna za zagon projekta (študije in vzpostavitev sistema) je znašala 6,2 mio EUR. Za nadgradnje projekta oziroma uvajanje novih produktov pa se dodatna sredstva zagotavljajo sproti.

Namen projekta je vzpostavitev sodobne geoinformacijske infrastrukture v Sloveniji kot ene od osnov za trajnostni razvoj države. Podlaga zanj je Strategija osnovnega geodetskega sistema, ki jo je na svoji 73. redni seji dne 6. maja 2004 sprejela Vlada Republike Slovenije.

Namen Akcijskega programa za invalide je spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic invalidov in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva.

HERA - Humanistika v evropskem raziskovalnem prostoru (angleško Hummanities in the European research Area)

Trenutna enotirna proga na železniškem odseku Divača – Koper ne izpolnjuje sodobnih transportnih zahtev in zaradi omejenih prepustnih zmogljivosti predstavlja ozko grlo v slovenskem in vseevropskem jedrnem železniškem omrežju TEN-T.

Cilj projekta "Naše pravice" je omogočiti mladim, predvsem otrokom v fazi razvoja in iskanja identitete, da se seznanjajo s človekovimi pravicami - s svojimi pravicami in spoštovanjem pravic drugih. Opolnomočenje otrok, predvsem z izobraževanjem o človekovih pravicah, vključno z njihovimi, je ena od ključnih prednostnih nalog slovenske zunanje politike na področju promocije človekovih pravic.

Pod pokroviteljstvom mednarodne skupnosti so Sporazum o vprašanjih nasledstva 29. junija 2001 na Dunaju podpisale Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Zvezna republika Jugoslavija – danes Srbija. Z njim se je ustvarila podlaga za urejanje medsebojnih pravic in obveznosti med petimi državami naslednicami nekdanje skupne države SFRJ.

Trgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.

Evropski raziskovalni prostor (ERA) je enotni prostor držav članic Evropske unije in pridruženih držav, kjer omogočamo prost pretok raziskovalk in raziskovalcev, znanja in tehnologij. S tem krepimo evropsko znanost, povečujemo učinkovitost raziskav in inovacij ter pospešujemo prenos znanja v gospodarstvo in družbo.

Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.

Vlaganja v železniško omrežje so bila veliko let zelo okrnjena, nato pa se je po letu 2010 s pomočjo evropskih sredstev pričelo s pospešeno obnovo.

Informacije o investicijah na področju glavnih in regionalnih cest ter kolesarskega omrežja.

Namen projekta je izboljšanje prometnih in transportnih razmer preko implementacije mednarodno usklajenih ITS na koridorskem cestnem omrežju.

Namen vzpostavitve NCUP je zagotavljanje celovitega upravljanja prometa na trajnostni način z zagotavljanjem prometnih informacij v realnem času.

Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi ter promocijo in popularizacijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti.

Seznam nacionalnih kontaktnih oseb za posamezno konfiguracijo Obzorja 2020.

Krožno gospodarstvo je relativno nova paradigma, ki izhaja iz spoznanja, da je linearni gospodarski model preživet in da na planetu s končnimi viri neskončna raba surovin ni mogoča. Bistvo novega modela je, da izdelki, komponente in surovine skozi čas ohranjajo svojo uporabno in finančno vrednost. Prehod v krožno gospodarstvo lahko v prihodnosti ustvari številna delovna mesta, hkrati pa ohranja vedno redkejše vire, zmanjšuje vpliv njihove rabe na okolje ter odpadnim proizvodom daje novo vrednost. Gre za enega od pomembnejših modelov, ki zahteva vso našo pozornost.

Dogovor za razvoj regij - DRR je nov inštrument regionalne politike po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in je dvostranski izvedbeni akt, s katerim uresničujemo Regionalni razvojni program - RRP tako, da se določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter viri financiranja.

V okviru projekta so potekale aktivnosti za vzpostavitev novega sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu. Pilotni projekt oziroma pilotno preverjanje sistema upravljanja z varnostnimi odkloni in tveganji za varnost pacientov v zdravstvu se je začelo leta 2020.

Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.

Slovenija skrbi za skladnost državnih dokumentov razvojnega načrtovanja z razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij. Med njimi je tudi Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015. V okviru teh ciljev, ki veljajo za vse, si države prizadevajo odpraviti vse oblike revščine, se spopasti z neenakostjo in se bojevati proti podnebnim spremembam, ob iskrenem ter aktivnem upoštevanju načela, da se ne sme nikogar puščati ob strani (angleško leaving no one behind).

Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

V okviru izvajanja ukrepov regionalne politike se posebej osredotočamo na območja, na katerih je potrebno posebno ukrepanje države s pomočjo različnih finančnih spodbud, saj se zaradi različnih razlogov soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi. V nadaljevanju so predstavljene različne kategorije območij, ki potrebujejo pomoč države.

Napovedi so ena od strokovnih podlag za pripravo proračuna in vodenje ekonomske politike. Na voljo so za tekoče leto in dve prihajajoči leti.

Ekonomsko ogledalo je namenjeno sprotnemu objavljanju in komentiranju tekočih makroekonomskih podatkov pa tudi izbranim temam s področja ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja.

Način našega dela spreminjamo in nadgrajujemo, kar je vidno tudi pri publikacijah. Nekaj jih je z leti dobilo drugačno podobo, izhajati so začele nove, nekatere pod spremenjenim naslovom ali s prenovljenim pristopom.

S Poročilom o razvoju na UMAR spremljamo uresničevanje Strategije razvoja Slovenije, ki jo je Vlada RS sprejela decembra 2017 in je v osrednjem cilju usmerjena k zagotavljanju kakovostnega življenja za vse z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem.

Kratke analize so tematske avtorske objave. Obravnavajo aktualne vsebine, ki zaslužijo večjo pozornost in zanimajo širšo javnost.

Delovni zvezki so plod raziskovanja strokovnjakov UMAR in sodelovanja z zunanjimi avtorji, povezanimi z našim delom. Tu objavljamo prispevke, ki z različnih vidikov metodološko, empirično in teoretično obravnavajo razvojna vprašanja.

Najmanj enkrat tedensko prikažemo zanimive in aktualne podatke, ki jih objavijo domače institucije (Statistični urad RS, Banka Slovenije).

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo - MGRT smo pristojni za financiranje raziskovalnih projektov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa - CRP, ki imajo namen zagotavljati strokovne podlage za odločanje pri pripravi, spremljanju in izvajanju regionalne politike.

Ciljni raziskovalni program je bil kot nov sistem medresorskega povezovanja pri načrtovanju in izvajanju mrežnih raziskovalno-razvojnih projektov na posameznih področjih javnega interesa oblikovan v letu 2001.

Splošni cilj projekta je preučiti trg tovornega prometa za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) na območju Sredozemskega koridorja (Barcelona-Ljubljana), z namenom omogočiti hitro uvajanje zemeljskega plina kot alternativnega čistega goriva. Poleg tega projekt preučuje polnjenje plovil z LNG v pristanišču v Barceloni.

Cilj EU je vzpostavitev mednarodnih železniških koridorjev za evropsko železniško omrežje za konkurenčen tovorni promet, po katerem bodo lahko tovorni vlaki vozili pod dobrimi pogoji in bi z lahkoto prehajali z enega nacionalnega omrežja na drugo.

Cilj evropskih gospodarskih interesnih združenj (EGIZ, ang. EEIG) je čim boljše in čim bolj enostavno čezmejno sodelovanja pri izvajanju projektov, ki bodo izboljšali konkurenčnost evropskega železniškega sektorja. V EGIZ sodelujejo tudi slovenska podjetja in organizacije.

Tehnična pomoč v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope za aktivnosti Slovenije na koridorjih jedrnega omrežja TEN-T.

Občine so središče razvoja Slovenije. S spodbujanjem lokalnih razvojnih programov dolgoročno pomagamo k enakomernemu razvoju urbanih središč in podeželja po vsej državi. S sredstvi državnega proračuna in različnih evropskih skladov so bili v Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi. Na zemljevidu so zbrani projekti, ki jih je vlada v tem mandatu potrdila, načrtovala, začela izvajati ali jih dokončala na občinski, medobčinski in nacionalni ravni, s prikazanim datumom izvedbe in celotno vrednostjo projekta.

eZakonodaja je koncept enotnega digitalnega okolja, ki združuje različne projekte, usmerjene v celovito in sistematično digitalno transformacijo postopka načrtovanja, priprave, sprejemanja, objavljanja in vrednotenja zakonodaje v Republiki Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije se zaveda resnosti dogajanja v mednarodnem prostoru in vpliva na razmere v domačem okolju, zato s ključnimi deležniki pripravlja omilitvene in ciljno usmerjene ukrepe na področju energetske in prehranske draginje.

V Državnem zboru Republike Slovenije je bil 22. junija 2022 sprejet Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J). Po izvedenem zakonodajnem referendumu pa je zakon začel veljati 28. decembra 2022.

Cilj novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija je zagotoviti popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove ter zaščititi njeno novinarsko avtonomijo in uredniško neodvisnost. Tako bi lahko javni RTV nemoteno opravljal svoje osnovno poslanstvo: zagotavljanje kakovostnih informativnih, izobraževalnih in razvedrilnih vsebin.

Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe in ustreznega financiranja je ena izmed prioritet te vlade. Demografske spremembe namreč niso vprašanje prihodnosti, ampak nas že prehitevajo. V Sloveniji moramo zagotavljati izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki ljudem čim dlje omogoča samostojno in varno ter kakovostno življenje doma.

Načrt za okrevanje in odpornost naslavlja več izzivov, s katerimi se soočajo proizvajalci in odjemalci energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. V okviru tega podpiramo naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodarstvu ter izmenjavo med proizvajalci energije iz obnovljivih virov in industrijskimi odjemalci, kot tudi razvoj inovativnih rešitev za energetsko učinkovitost.

Resolucijo o Nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (v nadaljevanju: ReNPIO22–30) je na podlagi 43. člena Zakona o izobraževanju odraslih sprejel Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade RS in tako določil javni interes v izobraževanju odraslih.

Zadnji noveli Zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic sta bili sprejeti septembra 2022. Ob njuni pripravi smo napovedali, da želimo nadaljevati razpravo o nadaljnjem razvoju avtorskopravne zakonodaje in v odprtem dialogu poiskati širše soglasje o možnih prihodnjih rešitvah na tem področju. Hkrati smo napovedali vzpostavitev medresorske delovne skupine za pripravo nacionalne strategije intelektualne lastnine. Naš cilj je, da se doseže čimbolj enoten pogled na urejanje avtorske in sorodnih pravic.

Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija so se za oblikovanje evropskega stebra socialnih pravic (ESSP) odločile kot odziv na posledice gospodarske in finančne krize (2008–2013), ki so negativno vplivale na kakovost življenja prebivalcev po vsej EU.

Analize, študije in druga strokovna gradiva, ki so rezultat financiranja raziskovalnih projektov v okviru javnih razpisov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS).

Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport v javno razpravo objavljamo osnutek Slovenske vesoljske strategije 2030.

Vlada se zaveda vseh izzivov, s katerimi se sooča slovenski zdravstveni sistem. Urejanje področja zdravstva naslavljamo prioritetno, zato v sodelovanju s ključnimi deležniki in socialnimi partnerji pripravljamo rešitve, ki bodo omogočile učinkovito široko dostopno javno zdravstvo za vsakogar.