Teme in projekti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Teme

  • Vpis v visoko šolstvo

    Razpisi za vpis v javnoveljavne visokošolske študijske programe v Sloveniji so objavljeni na spletnem portalu eVŠ. Za novo študijsko leto se začnejo objavljati predvidoma od začetka februarja dalje. Vsi kandidati morajo oddati elektronsko prijavo za vpis na spletnem portalu eVŠ.

  • eVŠ evidenca visokošolskih zavodov in študijskih programov

    V eVŠ evidenci visokošolskih zavodov vodimo podatke o akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, v eVŠ evidenci študijskih programov pa podatke o javnoveljavnih študijskih programih in študijskih programih za izpopolnjevanje, določenih v Zakonu o visokem šolstvu.

  • Razvid zasebnih visokošolskih učiteljev

    Razvid zasebnih visokošolskih učiteljev je evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

  • Financiranje visokošolskega študija

    Namen financiranja visokošolskega študija je kakovostno in učinkovito izobraževanje ter čim boljše uresničevanje ciljev študijskih programov. Denarna sredstva za študijsko dejavnost zagotavljamo na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije javnim visokošolskim zavodom in visokošolskim zavodom s koncesijo.

  • Stopnje in ravni visokošolske izobrazbe

    S formalnim izobraževanjem dosežemo določeno stopnjo izobrazbe, ki jo izkazujemo z javno listino.

  • Strokovni in znanstveni naslovi v terciarnem izobraževanju

    Terciarno izobraževanje v Sloveniji obsega višje strokovno izobraževanje in visokošolsko izobraževanje. Z uspešno zaključenim terciarnim izobraževanjem posamezniki pridobijo naslove in nazive, ki jih določa Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih.

  • Internacionalizacija visokega šolstva

    Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije si prizadevamo za odpiranje visokošolskega prostora, hitrejši prenos znanja, spodbujanje kroženja možganov ter zagotavljanje sodobnih kompetenc in izkušenj vseh, ki soustvarjajo visokošolski prostor.

  • Subvencionirano bivanje študentov

    Do subvencij za bivanje so upravičeni študenti, ki izpolnjujejo pogoje in merila za subvencioniranje bivanja in s študentskim domom ali zasebnikom sklenejo nastanitveno pogodbo.

  • Subvencionirana študentska prehrana

    S subvencijo študentske prehrane država prispeva k nižjim stroškom študija za študente, ki niso zaposleni.

  • Vrednotenje izobraževanja pri ENIC-NARIC centru

    V postopku vrednotenja izobraževanja pri ENIC-NARIC centru izdamo mnenje o posameznih elementih izobraževanja. To je v pomoč pri prepoznavanju in umeščanju tako tujih kot slovenskih listin o izobraževanju.

  • Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja na izobraževalnih institucijah

    Priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja je postopek, v katerem se na podlagi v tujini opravljenega izobraževanja odloči o posameznikovi pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji.

  • Informacije o državah in primerljivosti tujega izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistemom

    Na ENIC-NARIC centru pripravljamo informacije o določenih državah ter primerljivosti tujega izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistem. Podane informacije so lahko v pomoč posameznikom, delodajalcem, pooblaščenim osebam na izobraževanih institucijah ter ostalim zainteresiranim.

  • Vrednotenje in priznavanje izobraževanja priseljencev

    Postopki vrednotenja in priznavanja izobraževanja so za priseljence enaki kot za vse druge imetnike tujih listin in se vodijo v skladu z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja.

  • Enake možnosti na področju znanosti

    V državah članicah Evropske Unije (EU) in Sloveniji že leta potekajo resna prizadevanja, da na vseh področjih dela in življenja odpravimo kakršnokoli diskriminacijo. Na področju znanosti si prizadevamo predvsem k odpravi neuravnotežene zastopanosti žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti.

  • Javni raziskovalni zavodi

    Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga za namen neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, ali Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) na podlagi veljavnega zakona, ki ureja SAZU. Zavod je ustanovljen za izvajanje javne službe po tem zakonu in je v aktu o ustanovitvi opredeljen kot javni raziskovalni zavod. V Sloveniji je aktivnih 19 javnih raziskovalnih zavodov.

  • Javno-javna partnerstva na področju raziskav in inovacij

    Javno-javna partnerstva so raziskovalne in inovacijske mreže javnih organizacij, kot so ministrstva ali agencije. Preko javno-javnih partnerstev se usklajuje oziroma približuje nacionalne strategije na različnih področjih raziskav in so v pomoč pri premagovanju razdrobljenosti javnih raziskovalnih prizadevanj v državah članicah Evropske unije.

  • Državne nagrade in priznanja na področju znanosti

    Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in razvojne dejavnosti. Nagrada se podeljuje od leta 1998 naprej (do leta 1997 so se podeljevale Nagrade Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo). Nagrada je dobila ime po slovenskem raziskovalcu Žigi Zoisu.

  • Inovacije

    Inovacije in inovacijska kultura so ključni dejavnik uspešnosti visokotehnološke družbe in gospodarstva. Razvoj novih tehnologij, skrajševanje življenjskega cikla izdelkov in naraščajoča globalna konkurenca povečujejo pomen inovacij, ne le za prihodnjo rast podjetij, temveč tudi za dvig konkurenčnosti podjetij in njihovo uspešno rast na dolgi rok.

Projekti

  • eVodnik za ozelenitev visokega šolstva
    V teku

    Danes na vsakem koraku slišimo besedni zvezi "zeleni prehod" in "trajnostni razvoj", vendar hkrati ugotavljamo, da se razumevanje pojmov "zeleno", "ozelenitev" in "trajnostno" lahko zelo razlikuje. V Sloveniji predstavljata osnovno izhodišče za razumevanje "zelenega prehoda" in "trajnostnega razvoja" nedvomno temeljna mednarodna akta na tem področju, ki sta zavezujoča tudi za Slovenijo: Evropski zeleni dogovor in Agenda 2030 za trajnostni razvoj, ki sta med seboj povezana, vendar ima vsak svoje cilje.

  • ForestValue2
    V teku

    Splošni cilj CSA projekta ForestValue2 je prispevati k zagotavljanju skupne in trdne baze znanja za prehod Evrope na prvo podnebno nevtralno celino do leta 2050, odpraviti razdrobljenost javnih raziskovalnih prizadevanj v EU na področju gozdno-lesne vrednostne verige ter okrepiti delo v zvezi s prednostnimi nalogami na področju raziskav, ki zahtevajo močnejše usklajevanje in sodelovanje.

  • Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2030
    V teku

    Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

  • EUROGRADUATE – Evropska pobuda spremljanja diplomantov

    V teku

    Potrebne so… »(…) kakovostne informacije o tem, kaj diplomanti počnejo po pridobitvi kvalifikacije ali opustitvi izobraževanja in usposabljanja, da bi lahko razumeli vzroke težav z zaposljivostjo diplomantov v določenih regijah in gospodarskih sektorjih ali diplomantov določenih disciplin visokega šolstva ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter našli rešitve za tovrstne težave.“ Iz priporočil Sveta Evropske unije z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov.

  • Biodiversa+
    V teku

    Biodiversa+ je evropsko sofinancirano partnerstvo na področju biotske raznovrstnosti, ki podpira odlične raziskave na področju biotske raznovrstnosti, z učinkom na politiko in družbo. Skupaj sta ga razvila BiodivERsA in Evropska komisija (GD za raziskave in inovacije ter GD za okolje), uradno pa se je začelo izvajati 1. oktobra 2021.

  • Obzorje Evropa
    V teku

    Obzorje Evropa (Horizon Europe) je nov okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije in bo aktiven v obdobju med leti 2021 do konca leta 2027. Proces strateškega načrtovanja programa Obzorje Evropa se osredotoča predvsem na globalne izzive in steber evropske industrijske konkurenčnosti podjetij. Obsega tudi del programa za širitev udeležbe udeležbo in krepitev evropskega raziskovalnega prostora. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena novim aktivnostim bo največja dosedaj, presegala bo 95,5 milijard EUR.

  • CHANSE
    V teku

    CHANSE - Collaboration of Humanities and Social Sciences in Europe - Sodelovanje humanistike in družboslovja v Evropi

  • JPCOFUND 2
    V teku

    JPCOFUND 2 ERA-NET Cofund bo omogočil usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov za raziskave na področju raziskav nevrodegenerativnih bolezni.

  • QuantERA
    V teku

    Splošni cilj ERA-NET Cofund projekta QuantERA je krepitev sinergije med različnimi deležniki na področju kvantnih tehnologij in vzpostavitev sodelovanje med skupinami najboljših znanstvenikov s področja kvantnih tehnologij v Evropi.

  • FLAG-ERA
    V teku

    Splošni cilj je financiranje partnerskih projektov, ki bi dopolnjevali jedro projekta FET Flagship iz prvega stebra Obzorja 2020, in sicer projekt Človeški možgani in Grafen.

  • HERA
    V teku

    HERA - Hummanities in the European research Area; Joint Research Programme European Public Space, Culture and Integration Public Space: Culture and Integration in Europe

  • ERA-MIN
    V teku

    ERA-MIN je ERA-NET projekt, ki se financira v okviru Obzorja 2020. Cilj projekta ERA-MIN 2 je izvajanje vseevropskega usklajevanja raziskovalnih in inovacijskih programov o surovinah za okrepitev industrije, konkurenčnosti in krožno gospodarstvo.

  • FLAG-ERA II
    V teku

    FLAG-ERA bo omogočil odkritje novih bolezni, razvoj novih zdravil in novih materialov na področju možganov in grafena.

  • M-ERA.NET
    V teku

    M-ERA.NET je orodje za reševanje evropskih in svetovnih izzivov pri raziskavah materialov.

  • Izgradnja Centra znanosti kot demonstracijskega objekta
    V pripravi

    Znanost je gonilo napredka, tako za posameznika kot za družbo. Krepitev pomena in vloge znanosti kot ključne podstati družbe je zato eden izmed najpomembnejših razvojnih izzivov Slovenije. Z namenom promocije in popularizacije znanosti v Republiki Sloveniji ter s ciljema spodbuditi zanimanje za znanost ter povečati vlogo znanja v družbenem in gospodarskem okolju želimo na ministrstvu vzpostaviti (zgraditi) primerno infrastrukturo, t. i. “Center znanosti”. "Center znanosti" bo stičišče znanosti, gospodarstva, izobraževanja in kulture. Prostor eksperimentov, učenja, ustvarjanja in povezovanja. Inteligenten, inovativen, interdisciplinaren, interaktiven organizem idej in rešitev.

  • JPI JPND
    V teku

    Pobuda JPI JPND si je za cilj postavila reševanje velikega družbenega izziva nevrodegenerativnih bolezni, s posebnim poudarkom na Alzheimerjevi bolezni. To bomo dosegli z vzpostavitvijo skupnega Strateškega raziskovalnega načrta (SRA) za usmerjanje raziskovalne dejavnosti in preko naložb na področjih temeljnih in kliničnih raziskav ter zdravstvene nege v prihodnjem desetletju.

  • Mesec znanosti
    V teku

    Na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije v jesenskih mesecih pripravljamo niz dogodkov, povezanih s predstavitvijo, delom, uspehi in promocijo slovenske znanosti in raziskovanja, ki so združena pod dežnik Mesec znanosti. S prikazanimi vsebinami opozarjamo na pomen raziskovanja ter na njegove učinke za celotno družbo, hkrati pa naslavljamo deležnike, da predstavijo svoja dognanja in uspehe na raziskovalno-razvojnem področju.

  • Izvajanje in prenova Slovenske strategije pametne specializacije - iz S4 v S5
    V teku

    Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet ter kompetenc in na tistih, kjer ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih. S4 je strategija za povečanje konkurenčnosti s krepitvijo inovacijske sposobnosti gospodarstva, diverzifikacijo obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

Zaključeni projekti
Na vrh strani