Skoči do osrednje vsebine

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport si prizadevamo za odpiranje visokošolskega prostora, hitrejši prenos znanja, spodbujanje kroženja možganov ter zagotavljanje sodobnih kompetenc in izkušenj vseh, ki soustvarjajo visokošolski prostor.

Strategija internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020

Strategijo internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016–2020 je sprejela Vlada Republike Slovenije dne 28. 7. 2016.

Strategija temelji na viziji internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora, kot je opredeljena v ciljih Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (28. ukrep), in sicer da bo leta 2020 slovensko visoko šolstvo del globalnega visokošolskega prostora, ki bo svojo kakovost nenehno izboljševalo v sodelovanju z najboljšimi tujimi institucijami. S tem bo postalo prepoznaven mednarodni center znanja in privlačna destinacija za visokošolski študij ter za pedagoško, znanstveno-raziskovalno in strokovno delo tujih študentov in strokovnjakov.

Pri nastajanju nacionalne strategije so bili za določitev ciljev, ukrepov, kazalnikov in izvedbenih aktivnosti internacionalizacije slovenskega visokega šolstva upoštevani trendi in smeri razvoja visokega šolstva v svetu, poleg Nacionalnega programa visokega šolstva 2011–2020 pa tudi drugi nacionalni strateški dokumenti in usmeritve.  Upoštevana so bila tudi teoretična izhodišča ter dokumenti na področju internacionalizacije visokega šolstva.

Strategija internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora je za uresničitev vizije usmerjena v pet ključnih področij:

  • mobilnost kot ključni del slovenske visokošolske skupnosti, odprte v mednarodno okolje,
  • kakovostno mednarodno znanstveno-raziskovalno in razvojno sodelovanje,
  • spodbujanje razvoja medkulturnih kompetenc,
  • ciljna usmerjenost v prednostne regije in države,
  • promocija, podpora ter spremljanje Strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva.

Mobilnost študentov in visokošolskega osebja

Podatki kažejo, da je mobilnost slovenskih in tujih študentov in visokošolskega osebja v Sloveniji med najslabšimi v EU. Visokošolski zavodi morajo k mobilnosti spodbujati ne le študente, ampak tudi zaposlene in jih ustrezno nagrajevati v okviru njihovega kariernega razvoja ter na ta način gojiti mednarodno odprtost in kakovost svojih institucij.

Kakovostno mednarodno znanstveno-raziskovalno in razvojno sodelovanje

Znanstvenoraziskovalna aktivnost in visoko šolstvo ne moreta obstajati brez mednarodne dimenzije, saj je mednarodno (so)delovanje vir novih idej, spoznanj in stvaritev, ki prinašajo dodano vrednost tako vsem vkjučenim akterjem in deležnikom znanstvenoraziskoval­ne in visokošolske skupnosti kot tudi gospodarstvu in širši družbi. Mednarodno delovanje mora biti sistema­tično usmerjeno v ustvarjanje odličnega znanja.

Slovenija želi s svojim izboljšanim in učinkovitim nacionalnim raziskovalnim in inovacijskim sistemom prispevati k svoji lastni konkurenčnosti v EU in svetu. Za vzpostavitev takšnega razvitejšega sis­tema je nujno potrebno prioritetno usmerjeno financiranje po prednostnih področjih. Višja stop­nja internacionalizacije slovenske in evropske zna­nosti mora postopoma privesti do oblikovanja glo­balnega raziskovalnega prostora (GRA), ki je že strateško opredeljen (Lundska deklaracija 2015).

Razvoj medkulturnih kompetenc

Slovenski visokošolski zavodi so odgovorni za razvoj medkulturnih in globalnih kompetenc diploman­tov, ki jim bodo omogočale uspešno delovanje bo­disi v lokalnem/nacionalnem okolju, vpetem v glo­balno okolje, bodisi neposredno v mednarodnem okolju. Slovenski visokošolski zavodi bodo zato ponudili kakovostno udejanjanje internacionalizi­ranega kurikula, zlasti sistematično vključevanje medkulturne dimenzije v vse študijske programe in discipline na vseh študijskih stopnjah in področjih. To bo dopolnjevala tudi kakovostna ponudba študijskih programov, modulov in predmetov v tujem jeziku.

Visokošolski zavodi so aktivno vpeti v razvoj multikulturne visokošolske skupnosti. Čeprav je mobilnost najbolj učinkovit način internacionalizacije študija, je treba upoštevati dejstvo, da samo majhen odstotek študentov in akademskega osebja dejansko odide na mobilnost.

Zato so širjenje obzorja večine študentov in akademskega osebja, njihovih medkulturnih in globalnih spretnosti ter razvoj mehkih kompetenc pogojeni (predvsem) s kakovostno, strukturirano, integrirano in sistematično organizirano študijsko izkušnjo, vpeto v internacionaliziran kurikulum in koncept internacionalizacije doma.

Ciljna usmerjenost v prednostne regije in države

Slovenija želi s svojim celostnim in učinkovitim nacio­nalnim pristopom prispevati h konkurenčnosti viso­kega šolstva, znanstvenoraziskovalnega in razvojnega potenciala v EU in svetu. Zato je smiselno usmerjeno fi­nanciranje aktivnosti po prednostnih geografskih pod­ročjih. V geopolitičnem smislu se Slovenija kot edina evropska država uvršča v tri evropske regije oziroma ma­kroregije: Podonavsko, Alpsko in Jadransko-Jonsko.

Skladno s tem in ob upoštevanju potencialov in trendov na področju visokega šolstva so v prioritetna območja Strategije internacionalizacije visokega šolstva zajete države Zahodnega Balkana, države Evro-sredozemske regije, visokoindustrializirane države (Južna Koreja, Japonska in ZDA) ter države BRIKS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika).

Study in Slovenia

Eden ključnih elementov spodbujanja internacionaliza­cije slovenskega visokošolskega prostora je njegova sistematična in aktivna promocija prek vzpostavljene skupne vstopne točke Study in Slovenia.

Pobuda Study in Slovenia vključuje aktivno in ažurno spletno stran, Facebook in Instagram skupino, aktivno udeležbo na visokošolskih sejmih v prednostnih regijah ter predstavitvene aktiv­nosti na strokovnih konferencah doma in na tujem.

Aktivna promocija slovenskega visokega šolstva pod celostno podobo Study in Slovenia vizualno povezuje institucije slovenskega visokošolskega prostora ter s tem dopolnjuje in povezuje promocijske aktivnosti za internacionalizacijo na ravni posameznih slovenskih zavodov.

Vzporedno s promocijo kakovostnih storitev slovenskega visokošolskega sistema je eden ključnih korakov za uspešno izvajanje zastavljenih ciljev Strategije tudi odpravljanje administrativnih in zakonodajnih ovir za mednarodno sodelovanje.

Akcijski načrt za obdobje do leta 2020 - Uresničevanje akcijskega načrta

Prioriteta za obdobje do leta 2020 ostaja mobilnost kot ključni del slovenske visokošolske skupnosti, odprte v mednarodno okolje. Prav tako je prioriteta  kakovostno mednarodno znanstveno-raziskovalno in razvojno sodelovanje. Cilji Akcijskega načrta Strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva (2018-2020) sledijo strukturi ključnih področij ter ohranjajo vseh 25 ciljev in 49 ukrepov Strategije.

Slovenščina na tujih univerzah

Slovenistike (lektorati in študiji slovenskega jezika, literature, kulture) delujejo na 60 univerzah po svetu, večina jih je na evropskih univerzah, poleg tega pa tudi na Japonskem, Kitajskem, v ZDA in Argentini. Na 27 evropskih univerzah v tujini si lahko študenti pridobijo diplomo iz slovenščine in nadaljujejo s študijem slovenščine na podiplomski stopnji.

Na univerzah v tujini se letno slovenščino uči ali jo na različnih zahtevnostnih stopnjah študira preko 2500 študentov. Študentom slovenščine se v lektoratih pridružujejo tudi študenti drugih predmetnih področij, ki so s slovenščino pogosteje v stiku zaradi gospodarskega in kulturnega povezovanja, članstva v Evropski uniji, globalizacijskih procesov ter mednarodnega povezovanja univerzitetnih trgov in študijskih programov. Slovenistične predmete poleg študentov jezikoslovcev (ti večinoma lahko slovenščino študirajo v povezavi z drugimi predmeti) obiskujejo tudi študenti prava, zgodovine, ekonomije, novinarstva, mednarodnih odnosov, trženja itn.

Usposobljeni učitelji iz Slovenije skupaj s profesorji na tujih univerzah znajo prilagoditi učne metode in v raznolikih skupinah zadovoljiti želje številnih udeležencev.

Dogovori o sodelovanju

Glede na sprejeta  stališča vključevanja in aktivnega sodelovanja držav Zahodnega Balkana na področju izobraževanja ter še posebej  visokošolske mednarodne mobilnosti je Slovenija  v skladu s prioritetami slovenske zunanje politike, Smernicami za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, Deklaracijo o Zahodnem Balkanu ter Akcijskim načrtom strategije internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020 sklenilo protokole o sodelovanju na področju izobraževanja z naslednjimi državami Zahodnega Balkana:

  • Črna gora (Uradni list RS-MP, št. 12/16) - do vstopa v EU
  • Makedonija (Uradni list RS-MP, št. 12/16) - do vstopa v EU
  • Bosna in Hercegovina (Uradni list RS-MP, št. 37/14) - do vstopa v EU
  • Kosovo (Uradni list RS-MP, št. 12/16) - do vstopa v EU
  • Srbija (Uradni list RS-MP, št. 51/14) - do vstopa v EU

Za spodbujanje sodelovanja na področju visokega šolstva v srednjeevropskem prostoru Slovenija deluje v programu meduniverzitetne izmenjave CEEPUS od leta 1994 daljej:

Iskalnik