GOV.SI

S formalnim izobraževanjem dosežemo določeno stopnjo izobrazbe, ki jo izkazujemo z javno listino. Za stopnjo izobrazbe šteje zadnja formalno pridobljena izobrazba, ne glede na število poizkusov ali let, ko jo opravljamo.

Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe

Študijski programi za pridobitev visokošolske izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:

Prva stopnja:

  • visokošolski strokovni študijski programi,
  • univerzitetni študijski programi.

Druga stopnja:

  • magistrski študijski programi,
  • enoviti magistrski študijski programi.

Tretja stopnja:

  • doktorski študijski programi.

Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnja pa podiplomski študijski programi. 

Primerljivost med starimi »predbolonjskimi« in novimi »bolonjskimi« programi

Pred uvedbo bolonjskega sistema so bili evropski študijski programi vsebinsko in strukturno različno oblikovani in s tem težko primerljivi. Z oblikovanjem enotne strukture visokega šolstva v Evropi se je preglednost in primerljivost bistveno povečala. To olajšuje tudi primerjanje in priznavanje kvalifikacij tako za nadaljni študij v drugi evropski državi kot za iskanje zaposlitve na evropskem trgu dela.

V Republiki Sloveniji se pridobljena izobrazba v ravni izobrazbe lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah. V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006 ali v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju klasifikacij iz leta 2016 (ZSOK). 

Za zapis ravni izobrazbe je sicer (po mnenju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) smiselneje uporabljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK).

ZSOK določa Slovensko ogrodje kvalifikacij (SOK) - enotni sistem za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide. Sestavlja ga 10 ravni, od tega so ravni 6 do 10 namenjene terciarni ravni izobraževanja.

Zakon vsebuje tudi ujemanje ravni SOK z Evropskim ogrodjem kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK) in Evropskim ogrodjem visokošolskih kvalifikacij (EOVK), postopke in pristojnosti glede umeščanja kvalifikacij ter določa vodenje evidenc (registra kvalifikacij SOK).

Preko SOK se lahko seznanite z raznoliko izbiro izobrazb in kvalifikacij v Sloveniji, preverite medsebojno primerljivost različnih kvalifikacij in preverite, katero raven v EOK oziroma EOVK dosega vaša izobrazba ali kvalifikacija.

Raven izobrazbe po Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja

ravni izobrazbe po "predbolonjskih" programih raven po uredbi ravni izobrazbe po novih "bolonjskih" programih
višješolski programi (do 1994) 6/1 /
višješolski strokovni programi 6/1 /
specializacija po višješolskih programih 6/2 visokošolski strokovni
(1. bolonjska stopnja)
visokošolski strokovni programi 6/2 univerzitetni programi
(1. bolonjska stopnja)
specializacija po visokošolskih strokovnih programih 7 magisteriji stroke (za imenom)
(2. bolonjska stopnja)
univerzitetni programi 7 magisteriji stroke (za imenom)
(2. bolonjska stopnja)
specializacija po univerzitetnih programih 8/1 /
magisteriji znanosti (pred imenom) 8/1 /
doktorati znanosti (pred imenom) 8/2 doktorati znanosti (pred imenom)
(3. bolonjska stopnja)

Raven izobrazbe po Slovenskem ogrodju kvalifikacij (SOK)

izobrazbe po "predbolonjskih" programih raven po SOK izobrazbe po novih "bolonjskih" programih
višješolski strokovni programi 6 /
višješolski strokovni programi 6 /
specializacija po višješolskih programih 7 visokošolski strokovni
(1. bolonjska stopnja)
visokošolski strokovni programi 7 univerzitetni programi
(1. bolonjska stopnja)
specializacija po visokošolskih strokovnih programih 8 magisteriji stroke (za imenom)
(2. bolonjska stopnja)
univerzitetni programi 8 magisteriji stroke (za imenom)
(2. bolonjska stopnja)
specializacija po univerzitetnih programih 9 /
magisteriji znanosti
(pred imenom)
9 /
doktorati znanosti
(pred imenom)
10 doktorati znanosti (pred imenom)
(3. bolonjska stopnja)

Uporaba strokovnih in znanstvenih naslovov

Stopnje izobrazbe so povezane z nazivi oziroma znanstvenimi naslovi. Pri uporabi teh je v pomoč Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, ki določa, kako se posamezni naslov tvori in kako se pripisuje. Ker je naslov obvezna sestavina študijskega programa, je pomembno, da posameznik vedno uporablja takšnega, kot ga je pridobil po programu, ki ga je dejansko zaključil, in ne po programu, ki je v isti ravni izobrazbe.

Uporaba naslova, ki ga posameznik ni pridobil, ni dovoljena in se kaznuje z globo.

Izobrazba in tarifni razredi

V javnem sektorju stopnja izobrazbe neposredno vpliva tudi na razvrstitev v tarifne razrede. Po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se izobrazba razvršča v tarifne razrede glede na potrebno usposobljenost za posamezno delovno mesto. Gre za delovno oziroma plačno zakonodajo in določila, ki so v pristojnosti posameznega delodajalca, pri čemer statistična razvrščanja izobrazbe v ravni (KLASIUS-SRV) služijo le kot pripomoček. Pri teh tarifnih razredih gre za usposobljenost in ne za razvrščanje iste izobrazbe v isti tarifni razred.

Razlikovati moramo torej med razvrščanjem izobrazbe in določanjem usposobljenosti za opravljanje delovnih nalog. Za natančnejšo razlago glede uvrstitve v tarifne razrede je pristojno Ministrstvo za javno upravo.