GOV.SI

V postopku vrednotenja izobraževanja na ENIC-NARIC centru izdamo mnenje o posameznih elementih izobraževanja. To služi kot pomoč pri prepoznavanju in umeščanju tako tujih kot slovenskih listin o izobraževanju.

Mnenje je informativno-svetovalne narave, izdamo ga najkasneje v dveh mesecih od prejema popolne vloge. Če se prosilec z izdanim mnenjem ne strinja, lahko pri ENIC-NARIC centru v petnajstih dneh od vročitve poda pisni ugovor z obrazložitvijo in morebitnimi novimi dokazili.

Postopek je podrobneje opisan na portalu eUprava.

Seznanitev delodajalcev glede oblike akta

Z mnenjem ne podeljujemo pravic ali obveznosti, ker je te imetnik listine o izobraževanju že pridobil z zaključenim izobraževanjem. Gre za prenos pravic iz ene države v drugo.

Mnenje vsebuje naslednje informacije:

  • o listini o izobraževanju,
  • o statusu izobraževalne institucije in izobraževalnega programa,
  • o opravljenem izobraževanju, področju oziroma smeri in njegovi umeščenosti v državi izvora,
  • o pridobljenem naslovu, nazivu v državi izvora,
  • o pravicah, ki iz izobraževanja izhajajo v državi izvora,
  • o primerljivosti izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistemom in
  • kratek opis sistema izobraževanja v državi izvora o primerljivosti izobraževanja s slovenskim izobraževalnim sistemom.

Za primerjavo tujega in slovenskega izobraževanja je pomembna informacija o umeščenosti tujega izobraževanja v izobraževalni sistem v državi izvora. Ne gre za vsebinsko presojo izobraževanja, ampak informacijo o primerljivosti. To ENIC-NARIC center poda glede na informacije, ki jih je mogoče razbrati iz posameznikove vloge in informacij ENIC-NARIC centra o tujih šolskih sistemih v povezavi s slovenskim šolskim sistemom.

Končno odločitev glede zaposlitve sprejme delodajalec, ki določa pogoje za zaposlitev in poleg formalne izobrazbe upošteva tudi kompetence, veščine in dodatna znanja kandidata. V primeru reguliranega poklica sprejme končno odločitev tisti nacionalni regulator, ki določa zakonske pogoje za opravljanje takega poklica (resor, zbornica, združenje). Izobraževanje se izkazuje z izvirnikom listine, ki je ključen, mnenje pa služi kot »prevajalnik«.

Če gre za tuje javne listine (tudi diplome, spričevala …), se le te uporabljajo v pravnem prometu RS, če so ustrezno legalizirane, razen v primeru, ko področna zakonodaja legalizacije ne zahteva. Za več informacij v zvezi z legalizacijo tujih javnih listin v postopkih pred drugimi organi se lahko organ obrne na Ministrstvo za pravosodje.

Uporaba tujega naslova

Imetnik tujega naslova lahko tega uporablja v Republiki Sloveniji v izvorni obliki v skladu s predpisi države izvora listine o izobraževanju (oziroma v njegovi transkripciji).

Tuji naslov se ne prevaja v slovenski jezik in se navaja skupaj z državo izvora izobraževanja v slovenskem prevodu.

Enako velja za uporabo tujega naziva poklicne oziroma strokovne izobrazbe, za tuje poimenovanje stopnje izobraževanja ali izobraževalnega programa, ki se v državi izvora uporablja na enak način kot tuj naslov v Republiki Sloveniji.

Primeri:

  • tuji naslov: Diplom Ingenieur, Zvezna republika Nemčija,
  • tuji naziv poklicne izobrazbe: bravar, Bosna in Hercegovina,
  • tuje poimenovanje stopnje izobraževanja: Bachelor of Science, Združene države Amerike,
  • tuje poimenovanje izobraževalnega programa: Master of European Studies, Kraljevina Belgija.

Akreditacija izobraževalne institucije in študijskega programa

Status izobraževalne institucije in izobraževalnega programa je akreditacija oziroma drug izid postopka, s katerim država izvora listine o izobraževanju vrednoti kakovost izobraževalne institucije in izobraževalnega programa, tako da ugotavlja izpolnjevanje minimalnih standardov kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja v skladu z nacionalno zakonodajo in ju kot tako priznava kot del njenega šolskega sistema.

V primeru transnacionalnega izobraževanja pa predstavlja tudi informacijo o izvajanju izobraževanja v državi oziroma državah, v katerih se izobraževanje izvaja.

Terminologija glede statusa izobraževalne institucije in izobraževalnega programa v mednarodnem prostoru ni enotna. V številnih državah, kot v Republiki Sloveniji, se uporablja termin akreditacija, na primer v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske (UK) pa termina akreditacija ne uporabljajo. Prav tako v UK izvajajo le »akreditacijo« izobraževalnih ustanov (»institucionalna akreditacija«). Postopka, s katerim bi država vrednotila kakovost izobraževalnih programov, v UK ne izvajajo. Vrednotenje izobraževalnih programov izvajajo izobraževalne institucije same. Nemčija pri starih predbolonjskih programih prav tako ni poznala postopka akreditacije študijskega programa.

Vsaka država ima objavljen seznam akreditiranih izobraževalnih institucij, oziroma seznam institucij, katere pristojni organi države izobraževanja priznavajo kot institucije, ki so del šolskega sistema posamezne države.

Opozorilo pri izbiri študija v tujini

Študenti, ki se odločajo za študij v tujini morajo biti pri izbiri študija predvsem pozorni na to, ali gre za formalno izobraževanje, ob zaključku katerega študent pridobi javno veljavno izobrazbo. To pomeni, da mora študent opraviti izobraževanje na instituciji, za katero pristojni organi države izvora izobraževanja jamčijo, da je del formalnega šolskega sistema države izvora izobraževanja. To pomeni, da je pri izbrani izobraževalni instituciji potrebno preveriti status institucije in izobraževalnega programa v državi izvora.

Poleg statusa izobraževalne institucije in izobraževalnega programa je z vidika primerljivosti s slovenskim šolskim sistemom v  povezavi z zaposlitvijo v Republiki Sloveniji pomembna tudi stopnja izobrazbe, kamor se določeno izobraževanje v državi izvora uvršča, način izvajanja predmetnega izobraževanja in opravljeno ustrezno predhodno izobraževanje. Brez primerljive stopnje izobrazbe v slovenskem šolskem sistemu, se oseba v Republiki Sloveniji, predvsem v javnem sektorju, zaradi sistema trga dela ne bo mogla zaposliti.

Na primer:

V Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske na določenih visokošolskih institucijah študente vpišejo v enoletni magistrski študijski program na podlagi delovnih izkušenj in drugih dosežkov na strokovnem področju, ki je bilo neposredno povezano s smerjo študijskega programa, brez predhodno zaključenega dodiplomskega študijskega programa. Zaključen magistrski študijski program se v državi izvora uvršča na drugo stopnjo izobraževanja, vendar pa tako izobraževanje s slovenskim šolskim sistemom ni primerljivo, saj so v skladu z našo zakonodajo magistrski študijski programi opredeljeni kot študijski programi druge stopnje, ki obsegajo 60 do 120 kreditnih točk (ECTS) in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s programom prve stopnje trajajo pet let. Namreč v magistrski študijski program se lahko v Republiki Sloveniji vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij ali študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij ob opravljenih dodatnih obveznostih. V Republiki Sloveniji na tak način ni mogoče pridobiti stopnje izobraževanja po magistrskih študijskih programih, iz česar sledi, da zgoraj opisano v tujini pridobljeno izobraževanje ni primerljivo s slovenskim šolskim sistemom.

Ocenjevalne lestvice

ENIC-NARIC center ne izdaja potrdil o pretvorbi ocen, pridobljenih na tujih izobraževalnih institucijah, v slovenski ocenjevalni sistem, saj za to nima pravne podlage.

V Republiki Sloveniji ocenjevalna lestvica na področju visokega šolstva ni enotno določena v Zakonu o visokem šolstvu, ampak se določi s statutom posameznega visokošolskega zavoda.

ENIC-NARIC center lahko pridobi in poda informacije, ki sodijo v okvir tujega šolskega sistema, vendar samih informacij, npr. o tujih ocenjevalnih lestvicah ipd., ki jih potrebujejo za različne namene druge institucije v Sloveniji, ne interpretira.

Okvirni razpon ocen (najnižja ocena in najvišja ocena) lahko najdete med informacijami po državah, kjer je okvirni ocenjevalni sistem posamezne države opisan v okviru šolskega sistema države.

V primeru, ko se oseba izobražuje v tujini na visokošolski izobraževalni instituciji, ki uporablja tudi tako imenovani kreditni sistem študija po sistemu ECTS (European Credit Transfer and Accumulation System), je praviloma mogoče pri tej izobraževalni instituciji zaprositi za pretvorbo nacionalne/institucionalne ocenjevalne lestvice v ECTS ocenjevalno lestvico (ECTS Grading table). 

Kaznivost ponarejanja in krive uporabe listine

Ministrstvo za izobraževanje, znanje in šport je v primeru dvoma v izvirnost listine o izobraževanju pristojno in dolžno preverjati izvirnost pri izdajatelju listine oziroma pristojnem organu države, v kateri je bila listina izdana.

Ponarejanje listin, kot tudi zgolj uporaba take ponarejene listine je kaznivo dejanje in jih je uradna oseba dolžna prijaviti za kazenski pregon pristojnemu organu.

Če institucija, pristojna za izdajo tuje listine o izobraževanju, oziroma organ, pristojen za izobraževanje v dani državi, ne potrdi izvirnosti listine, je uradna oseba v skladu s Kazenskim zakonikom in Zakonom o kazenskem postopku dolžna podati ovadbo pristojnemu kazenskemu organu v reševanje.

Transnacionalno izobraževanje (TNI)

Transnacionalno izobraževanje (transnational education/ crossborder education, v nadaljevanju besedila: TNI) so vse oblike in načini izobraževanja, pri katerem se javnoveljavni študijski program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi kot je sedež nosilca študijskega programa.

Dve osnovni vrsti TNI, ki ga določena država izvaja zunaj lastnega teritorija:

  • franšizno izvajanje, »twinning« pogodbe in »joint degree«, za katere velja, da so študijski programi, deli študijskih programov oziroma druge storitve na področju izobraževanja, izvajani ter zagotavljani s strani druge partnerske institucije v drugi državi;
  • podružnice, zunanji sedeži in mednarodne institucije, za katere velja, da študijske programe, dele teh oziroma druge storitve na področju izobraževanja, zagotavljajo neposredno institucije v državi izvora.

Na splošno velja, da imajo posamezne države nadzor nad lastnim nacionalnim šolskim prostorom. TNI v osnovi ni predvideno skladno s Konvencijo o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji (Lizbonska konvencija), v Sloveniji ratificirano mednarodno pogodbo, ki striktno omejuje priznavanje kvalifikacij zgolj glede na državo izvora.

Ravno z namenom, da bi se tudi TNI podrejalo določilom Lizbonske konvencije, ter posledično ZVPI, so bili dodatno sprejeti Kodeksi na nacionalni in mednarodni ravni: Revised Code of Good Practice Practice in the Provision of Transnational Education – Bucharest 2007 (Kodeks)Revised Recomandation on Procedures and Criteria for the Assessment of Foreign Qualifications – spremni dokument o implementaciji Kodeksa.

Kodeks je mednarodni instrument, komplementaren Lizbonski konvenciji, ki nudi normativno podlago nacionalnim telesom priznavanja izobraževanja. TNI se namreč izvaja na temelju gospodarske pogodbe in velja za storitveno dejavnost.

Kodeks kljub temu v določenih primerih omogoča priznavanje oziroma vrednotenje TNI in sicer tako, da določa pogoje zanju. TNI lahko postane predmet Lizbonske konvencije ter posledično ZVPI na slovenskih tleh zgolj, če je skladno z določili Kodeksa. Ta določajo, da morajo biti pogodbe o izvajanju  transnacionalnega izobraževanja skladne z nacionalno zakonodajo na področju visokega šolstva, in sicer tako v državi izvora kot tudi v državi gostiteljici transnacionalnega izobraževanja. Kodeks določa tudi, da morajo biti akademski in kvalitativni standardi transnacionalnih programov vsaj primerljivi tako tistim v izvorni instituciji kot visokošolskim standardom v državi prejemnici. Izvorna institucija in institucija v državi gostiteljici sta zadolženi in polno odgovorni za zagotavljanje kakovosti ter nadzor nad kakovostjo (v slovenskem prostoru je to postopek akreditacije). Popolna skladnost z zahtevami Kodeksa je zagotovilo, da so transnacionalno pridobljene visokošolske kvalifikacije iste kot tiste, ki jih podeljuje matična visokošolska institucija na svojem sedežu (na nacionalnem teritoriju).

Načela, ki jih Kodeks izpostavlja v drugem delu, imajo obliko izjav in sicer normativne veljave.

Kot podpisnica Lizbonske konvencije, je tudi Republika Slovenija obvezana upoštevati določila Kodeksa. Poleg tega so merila, izrecno izpostavljena v veljavnih določbah nacionalne slovenske zakonodaje in v Kodeksu, že sama po sebi uveljavljena za zakonito izvajanje kakršnih koli visokošolskih programov na nacionalnem ozemlju Republike Slovenije.