Projekti in programi

Projekt, financiran iz Sklada za bilateralne odnose, je namenjen zagotavljanju psihosocialne pomoči ljudem iz Ukrajine ter pripravi informativnih videov po spremembi zakonodaje.

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k optimizaciji in digitalizaciji delovanja javne gozdarske službe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.

Projekt CISE`s operationalization launch through A Long Endurance and Real live Test in akronimom CISE-ALERT (v angleškem jeziku), je osredotočen na večanje učinkovitosti, kakovosti ter odzivnosti pri koordinaciji operacij nadzora v domeni pomorstva na območju Evropske unije (EU).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izvajal projekt EWA - Opolnomočenje žensk v sodobni družbi (angleško Empowering Women in Active Society) skupaj s partnerjem in koordinatorjem projekta, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, ter Ljudsko univerzo Celje in Inštitutom za politični menedžment.

Slovenija je od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 predsedovala Strategiji EU za podonavsko regijo (EUSDR). Strategija je bila sprejeta leta 2010, vsako leto ji predseduje ena od sodelujočih držav. Slovenija je predsedovanje prevzela od Ukrajine, zaključilo pa se je z Letnim forumom EUSDR, ki je bil organiziran med 24. in 25. oktobrom 2023 na Brdu pri Kranju.

Izredni vremenski in hidrološki dogodki v alpskem prostoru pogosto sprožajo kompleksne, sestavljene dogodke in verižne učinke na okolje, družbo in gospodarstvo. Zato v okviru projekta Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju (X-RISK-CC) razvijamo orodja in priporočila za boljše zaznavanje, ocenjevanje in obvladovanje tovrstnih tveganj. Poudarek je predvsem na sodelovanju z odločevalci, upravljavci in drugimi ključnimi deležniki v regiji, kajti trenutno obstoječi sistemi upravljanja pogosto ne upoštevajo sestavljenih oz. prepletenih tveganj v kontekstu podnebnih sprememb.

Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Predsedovanje zaključujemo z organizacijo 18. Alpske konference 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.

Slovenija je v okviru operacije "Izgradnja zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka" kupila dve dvosedežni letali AT-802 in dve enosedežni letali AT-802 za gašenje požarov iz zraka.

V letu 2022 je tema projekta preprečitev požara na baterijah in poteka pod sloganom "Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij".

Urad Republike Slovenije za meroslovje (Urad) sodeluje s temami na Javnih razpisih za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki jih objavila Javna agencija za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji (ARRS). V okviru projekta Izhodišča za vzpostavitev sistema za identifikacijo in izmenjavo meroslovnih potreb na področju biokemijske analitike bo Urad pridobil podlage, s pomočjo katerih bo lahko identificiral meroslovne potrebe uporabnikov v Republiki Sloveniji na omenjenih področjih.

Pod okriljem projekta E-ARK šestindvajset partnerjev nadaljuje z razvojem evropskega gradnika eArhiviranje, ki uporabnikom ponuja nabor programskih orodij in procesov, s področja arhiviranja in dolgoročnega hranjenja podatkov

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt SUNRISE »Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe« (Strategije in tehnologije za združene in odporne kritične infrastrukture in vitalne storitve v Evropi, ki jo je prizadela pandemija) je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Izvajanje ukrepov za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe starejših s podaljšanjem zdravih let življenja in sočasnim vplivanjem na dolgoročno finančno vzdržnost sistema.

S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 se nadaljuje razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.

Partnerstvo za vzdržno modro gospodarstvo (angleško Sustainable Blue Economy Partnership - SBEP)

Če so kmetje včasih veljali za starejše manj izobražene posameznike, ki nimajo nič prostega časa, danes temu niti približno ni več tako. Tako je sodoben kmet izobražen, inovativen, uspešen in podjeten posameznik, ki je lahko sam svoj šef.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v letu 2022 postala končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Razvoj informacijskega sistema ARSKTRP za vzpostavitev digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 18. avgusta 2022 izdala odločitev o podpori za projekt »Obvoznica Slovenske Konjice–Oplotnica«, katerega investicijska vrednost znaša 3,6 milijonov evrov in bo v višini 1,95 milijonov evrov sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, je bilo zadolženo za pripravo ocene škode po požaru na Krasu med 17. julijem in 1. avgustom 2022 v gospodarstvu na področju prizadetih občin. Sklep o pričetku ocenjevanja škode je vključeval naslednje občine: Komen, Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport namerava v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, konkretneje v okviru komponente Digitalne transformacije gospodarstva izvesti projekt »Evropska skupna infrastruktura za podatke in storitve« (ang. European Common Data Infrastructure and Services, IPCEI-CIS).

Vizija projekta je delujoče analitsko središče, v okviru katerega se bo vsebinsko koordiniralo delo javnih zavodov po 28. členu ZOFVI na področju kakovosti s poudarkom na podpori procesom samoevalvacije šol in vrtcev. Intenzivneje se bo povezovalo in predstavljalo podatke iz mednarodnih in nacionalnih raziskav in študij ter načrtovalo komunikacijske poti in orodja za rabo in interpretacijo podatkov za politično odločanje in dvig kakovosti pedagoške prakse.

Projekt, financiran iz Sklada za bilateralne odnose, je namenjen zagotavljanju informiranja o pravicah in dolžnostih oseb z začasno zaščito, orientacijskem programu v obsegu 12 ur ter opismenjevanju in učni pomoči oseb z začasno zaščito.

Glavni namen projekta Partnerstvo za oceno tveganja zaradi kemikalij (PARC) je razvoj in implementacija naslednje generacije ocene tveganja zaradi kemikalij, ki vključuje tako zdravje ljudi kot tudi okolje.

Projekt bo zagotovil ustrezno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter prispeval k digitalizaciji pedagoškega procesa in vodenju zavodov na vseh ravneh izobraževanja.

Projekt Digitalizacija izobraževanja na ravni osnovnih šol, srednjih šol in izobraževanja odraslih (aplikacije in storitve) bo prispeval k digitalizaciji pedagoškega procesa in vodenja zavodov na vseh ravneh izobraževanja, zagotovitvi ustrezne informacijske in komunikacijske infrastrukture ter zagotovitvi ustreznih e-storitev za razvoj digitalnih kompetenc ter s tem imel vpliv in učinek na razvoj celotne družbe ter na gospodarstvo.

Slovenski javni elektronski arhiv, kratko e-ARH.si, predstavlja kompleksno okolje, ki je namenjeno e-arhiviranju arhivske kulturne dediščine in posega v vse življenjske cikle dokumentov, od njihovega nastanka pri ustvarjalcih, vrednotenja, prevzemanja v pristojne javne arhive, strokovno obdelavo, dolgoročno ohranjanje v skladu z veljavno zakonodajo ter njegovo uporabo.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in promocija storitev E-oskrbe v podporo samostojnemu in varnemu bivanju na domu za polnoletne osebe, zlasti osebe stare 65 let ali več, pri katerih je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti sposobnost samooskrbe omejena oziroma bivajo pretežni del dneva sami in ne koristijo celodnevnih oblik institucionalne oskrbe.

Digitalna povezanost prostora, okolja, vode in narave za zeleno lokacijo
2021–2026

Visokošolski zavodi so ključni akterji v Republiki Sloveniji, ki se lahko spoprimejo z velikimi družbenimi izzivi in postanejo resnični generatorji razvoja mest in regij ter spodbujajo aktivno državljanstvo. Za to je nujno, da prevzamejo vodilno vlogo pri podpiranju in krepitvi socialne mobilnosti in pri nastajanju novega znanja, pospeševanju okrevanja in trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe ter pri zagotavljanju ustreznih kompetenc študentom, tudi ne tradicionalnim, za poklice prihodnosti. Kot osrednji deležniki kvadrata znanosti (izobraževanje, raziskave, inovacije in storitve za družbo) nosijo odgovorno vlogo pri modernizaciji visokošolskih študijskih programov in vpeljavi in umestitvi vseživljenjskega učenja, vključno s prenovo organizacijskih in upravljavskih struktur visokošolskega ekosistema.

Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

Platforma znanja je pobuda Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, s katero želimo vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah, kot tudi za sodelovanje, sooblikovanje in izmenjavo mnenj na področjih visokega šolstva, raziskav in inovacij.

V okviru Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije poteka projekt Vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki bo pomembno prispeval k boljšemu povezovanju izobraževanja s potrebami trga dela ter k digitalizaciji poslovanja višješolskih zavodov.

Z virtualnim uvodnim sestankom, ki se je odvil 10. marca 2022, se je začelo izvajanje projekta »Sistem za odzivanje na okoljska tveganja in nesreče v Severnem Jadranu« (kratica NAMIRS – North Adriatic Maritime Incidents Response System). Na sestanku je bila vzpostavljena podlaga za sodelovanje med projektnimi partnerji in potrjen vsebinski in terminski načrt izvedbe projekta.

Projekt »Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah« (angleško Safe and Equal in EMErgencies - SEE ME) je Uprava za zaščito in reševanje skupaj s projektnimi partnerji pridobila na razpisu Evropske komisije – Generalnega direktorata za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je leta 2022 v okviru digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane začela s projektom Izgradnja celostnega informacijskega sistema inšpekcije UVHVVR (projekt ISI).

Potrebne so… »(…) kakovostne informacije o tem, kaj diplomanti počnejo po pridobitvi kvalifikacije ali opustitvi izobraževanja in usposabljanja, da bi lahko razumeli vzroke težav z zaposljivostjo diplomantov v določenih regijah in gospodarskih sektorjih ali diplomantov določenih disciplin visokega šolstva ali poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter našli rešitve za tovrstne težave.“ Iz priporočil Sveta Evropske unije z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov.

Ob 150-letnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je Vlada Republike Slovenije razglasila leto 2022 za Plečnikovo leto. Nedavni vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine je visoko mednarodno priznanje za varovanje in vrednotenje arhitekturne dediščine, pomembne za človeštvo, obenem pa zaveza za njeno še skrbnejše varovanje in vključevanje v sodobno življenje.

Večjezična potujoča razstava Plečnikova Ljubljana je nastala leta 2017, ob 145. obletnici Plečnikovega rojstva. Namenjena je bila mednarodni promociji dediščine arhitekta in v podporo nominaciji Plečnikovih dela za vpis na Seznam svetovne dediščine. Potujoča razstava je doslej uspešno gostovala v mnogih krajih po svetu, od Madrida do Moskve in od Toronta do Sao Paola. Razstava, ki sta jo pripravila Muzej za arhitekturo in oblikovanje ter Muzeji in galerije mesta Ljubljana – Plečnikova zbirka pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo, bo v posodobljeni obliki na ogled tudi v Plečnikovem letu 2022.

Reformo Vzpostavitev kompetenčnega centra/Centra za razvoj kadrov in dvig usposobljenosti zaposlenih v državni upravi izvajamo na Ministrstvu za javno upravo v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Strategija preobrazbe digitalnega gospodarstva opredeljuje, kako bo Slovenija v naslednjem desetletju zagotovila prehod v sodobno digitalno gospodarstvo. Do leta 2030 bo Slovenija postala vodilno središče naprednih digitalnih tehnologij v Evropi in bo med prvimi tremi evropskimi državami po indeksu napredne digitalne tehnologije.

Pospešitev digitalne preobrazbe državne uprave in javnega sektorja z namenom dostopa in zagotavljanja uporabniku prijaznih in varnih digitalnih storitev se je v zadnjem času pokazala kot nujna. Izkušnja s pandemijo COVID-19 je še dodatno izpostavila šibkosti in izzive, povezane z digitalizacijo, ter pokazala na nujnost razvoja celovitih digitalnih rešitev brez nujnosti fizičnega kontakta na vseh področjih, tudi v državni upravi. Digitalna državna uprava je predpogoj za agilno odzivanje na spremembe in učinkovito nudenje e-storitev tako prebivalcem kot podjetjem in drugim uporabnikom.

S projektom bomo pripravili pogoje za uspešno poenotenje delovnega okolja uporabnikov, zagotovili strojno opremo za uporabnike, ki jih bomo migrirali na novo delovno okolje, vpeljali sistem za nadzor nad stanjem licenc ter vzpostavili bazo znanja za EKC.

Projekt je predviden v okviru reforme okrepitve upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave –Modernizacija digitalnega okolja javne uprave in predvideva poenotenje standardov na področju poslovno-informacijske arhitekture ter vzpostavitev standardiziranega DevSecOps okolja in standardiziranih tehnoloških platform, ki bodo pomenila enotna izhodišča za razvoj informacijskih
rešitev.

Ukrep Vzpostavitve informacijske infrastrukture nove generacije obsega različna področja IKT. Informacijska infrastruktura se hitro razvija, uporabniki pričakujejo in zahtevajo nove digitalne storitve, informacijska (ne)varnost je prišla na prve strani medijev. Moderni tehnološki trendi veriženja blokov, umetne inteligence, kvantnega računalništva, pametnih hiš, mest in držav so že v uporabi ali pa bodo v naslednjih petih letih primerni za produkcijsko uporabo.

Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je v letu 2022 postal končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Zasnova in razvoj podpornega informacijskega sistema za učinkovit in transparenten inšpekcijski nadzor na terenu - eFokus.

Z ukrepi Digitalizacije pravosodja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost se bo zagotavljala večja dostopnost in prilagojenost pravosodja sodobnim načinom poslovanja, z večjo osredotočenostjo na posameznika. Pospešila se bo nujna nadaljnja digitalizacija storitev, kar bo pripomoglo k pospeševanju obravnavanja zadev, hitrejši in celovitejši izmenjavi informacij, uporabi varne in kvalitetne komunikacijske tehnologije za videokonference ter k enostavnemu dostopu do pravosodja za vse, ki v pravosodni sistem vstopajo (državljani, podjetja).