Skoči do osrednje vsebine

Teme

  • Preventiva in skrb za zdravje

    Obvladovanje nalezljivih in nenalezljivih bolezni, varovanje in krepitev zdravja, preprečevanje tveganih vedenj in zasvojenosti, zdravje ljudi in okolje, pregledi voznikov, zdravstvena varnost hrane in materialov za stik z živili

  • Kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenega varstva

    Kakovostna in varna zdravstvena oskrba, čakalne dobe, pacientove pravice, zastopniki pacientovih pravic, vrednotenje sistema zdravstvenega varstva in zdravstvene obravnave pacientov

  • Organiziranost zdravstvenega varstva

    Javni in zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti, mreža javne zdravstvene službe, nujna medicinska pomoč, katastrofna medicina, paliativna oskrba, izobraževanje in izpiti, dovoljenja za opravljanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti

  • Upravljanje in ravnanje s kemikalijami

    Varovanje zdravja in okolja pred kemikalijami, preprečevanje zlorabe kemikalij

  • Varstvo pred sevanji

    Zmanjševanje izpostavljenosti radonu, izpostavljenost sevanjem v zdravstvene namene, poklicna izpostavljenost sevanju, pooblaščeni izvajalci strokovnih nalog s področja ionizirajočih sevanj

Projekti

  • Vzpostavitev podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja v družini, v vrtcih, šolah in s programi, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj. Projekt bo izboljšal dostopnost, razpoložljivost, celovitost, medsebojno povezanost in kakovost storitev za duševno zdravje.

  • S projektom krepitve mobilnih paliativnih timov se bo na nacionalnem nivoju zagotavljalo celovito paliativno oskrbo bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju.

  • Izvajanje ukrepov za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe starejših s podaljšanjem zdravih let življenja in sočasnim vplivanjem na dolgoročno finančno vzdržnost sistema.

  • Izvedba celovite energetske prenove objekta na način, ki je ob upoštevanju Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in OP EKP 2014–2020 ter predpisih in navodilih, izdanih za namen energetske prenove objektov javne uprave z vidika javnega partnerja, najbolj upravičen. Primarni cilj teh aktivnosti je zmanjšanje stroškov energije v objektu.

  • NLZOH je k investiciji pristopil z namenom uresničevanja ciljev AN-URE 2020 oziroma izpolnitve obveznosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU in potreb vzdrževanja objektov v upravljanju javnega partnerja z izvedbo celovite energetske prenove objekta. Primarni cilj aktivnosti je zmanjšanje stroškov energije v objektu.

  • NLZOH je k investiciji pristopil z namenom uresničevanja ciljev AN-URE 2020 oziroma izpolnitve obveznosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU in potreb vzdrževanja objektov v upravljanju javnega partnerja z izvedbo celovite energetske prenove objekta. Primarni cilj aktivnosti je zmanjšanje stroškov energije v objektu.

  • Predmet investicije je celovita energetska sanacija Splošne bolnišnice Nova Gorica na lokaciji Šempeter (stavba Nova bolnišnica, Stara bolnišnica, Mikrobiološki laboratorij, Patologija (stari del), Stavba uprave, stavbe TOS (tehnična oskrbovalna služba) in Paviljona 4 na lokaciji Stara Gora, in se nanaša na povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje stroškov rabe energije in funkcionalno izboljšanje stavb ter zmanjševanje obremenjevanja okolja z emisijami toplogrednih plinov.

  • Predmet investicijskega projekta je energetska sanacija dveh objektov v lasti Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča.

  • Namen investicije je zmanjšati tveganje za prenos okužb s COVID-19 in drugimi klicami na paciente Urgentnega bloka, preprečiti s tem povezane zdravstvene zaplete in slabše izide zdravljenj ter omejiti na najmanjšo mero motnje v dejavnosti in poslovanju UKC Ljubljana, povzročene s pojavi prenosljivih bolezni.

  • Namen investicije je v SB Novo mesto s prenovo stavbe Internega oddelka kakovostno urediti pogoje za neakutno in paliativno bolnišnično obravnavo.

  • Namen operacije »COVID19 – Ureditev negovalnega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota« je povečati zmogljivosti in zagotoviti njeno ustreznost za podaljšano bolnišnično zdravljenje oziroma neakutno bolnišnično obravnavo obstoječega in v prihodnosti naraščajočega števila bolnikov.

  • Strategija digitalizacije slovenskega zdravstva daje pomen interdisciplinarnosti v bodočem organizacijskem modelu sistema e-zdravja v Sloveniji. Ta predvideva pridobivanje in ohranjanje potrebne delovne sile ter njen nenehen razvoj, dodatno usposabljanje in motiviranost strokovnjakov, ki koordinirajo projekte na področju digitalne transformacije zdravstva.

  • Poenotenje sistemov poslovanja, načrtovanja in upravljanja z viri na področju zdravstva.

  • Zdravje na daljavo in telemedicina pomenita zdravstveno oskrbo in mehanizme zagotavljanja storitev, kjer prejemnik in izvajalec administrativne ali zdravstvene storitve nista hkrati na istem mestu. V obeh primerih se uporablja informacijsko tehnologijo za izboljšanje oskrbe pacientov, zmanjšanje stroškov, hitrejšo izvedbo storitev, kar vodi v opolnomočenje pacientov.

  • Vzpostavljanje okolja in jasnega mehanizma certificiranja lokalnih rešitev za povezovanje s centralnimi gradniki eZdravja in evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora.

  • V okviru projekta se bo sočasno s prenovo zakonodaje in sistematičnim pristopom razširil nabor podatkov, ki so o posameznem pacientu na voljo v Centralnem registru podatkov o pacientih. Zagotovil se bo večji delež strukturiranih podatkov in njihov prikaz na način, ki omogoča enostaven in hiter pregled nad njimi za različne potrebe (pametno iskanje, grafični prikazi, ...).

  • Z uvedbo C-PACS želimo na nivoju države pridobiti centralno zbirko vsega slikovnega radiološkega materiala, ki bo, ne glede na ustanovo, v kateri se pacient zdravi, izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogočala univerzalni dostop do radioloških preiskav znotraj zNET omrežja na varen način in s spoštovanjem pravic pacienta ter z ureditvijo ustreznega načina dostopa za pooblaščene osebe.

  • Vzpostavitev celovitega sistema za brezpapirno poslovanje in enostavno izmenjavo podatkov in dokumentov med izvajalci, pacienti in drugimi deležniki, vključenimi v proces zdravljenja pacientov.

  • Zagotavljanje enotne in dostopne informacijske podpore z nadgradnjami in prilagoditvami lokalnih informacijskih sistemov

  • Elektronski temperaturno terapijski list je klinični informacijski sistem za spremljanje pacientovih življenjskih znakov.

  • Gre za sistem lekarniškega robota, ki v bolnišničnih lekarnah namesto farmacevta in po njegovem naročilu izvede prenos zdravil v skladišče in iz njega. Z implementacijo robotiziranega sistema bomo razbremenili kader in povečali varnost, zanesljivost in učinkovitost zdravljenja.

  • S projektom želimo zdravstvenim delavcem zagotoviti orodje za prepoznavo govora, ki bi jim omogočalo večjo učinkovitost pri zapisovanju zdravstvene dokumentacije.

  • Projekt Informacijski sistem za dispečerje predstavlja vzpostavitev novega celovitega informacijskega sistema za potrebe Dispečerske službe zdravstva.