Skoči do osrednje vsebine

Organiziranost zdravstvenega varstva

Prizadevamo si za ureditev učinkovitega zdravstvenega sistema, ki zagotavlja pravično, solidarno in dostopno zdravstveno varstvo. Z načrtovanjem kadrovskih in materialnih virov glede na potrebe prebivalstva si prizadevamo zagotavljati večjo dostopnost do zdravstvene oskrbe. Naš cilj je ohraniti in krepiti sistem zdravstvenega varstva, ki bo v ospredje postavljal pacienta.

V Republiki Sloveniji želimo ohraniti in krepiti javno zdravstvo, v okviru katerega skušajo izvajalci na neprofiten način zagotavljati javni interes državljanov. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji med bolje delujočimi v Evropi.

Javni in zasebni izvajalci ter koncesije

Javna zdravstvena dejavnost se v Sloveniji izvaja v okviru javne zdravstvene mreže, kot izvajalci pa so oblikovani javni zdravstveni zavodi (JZZ). Ti vključujejo zdravstvene domove, bolnišnice, socialnovarstvene zavode in zavode za usposabljanje, lekarne ter ostale zavode. Pri opravljanju in načrtovanju svoje dejavnosti so dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje zdravstvenega varstva in nalog pri krepitvi, ohranitvi in povrnitvi zdravja. Ustanoviteljice JZZ so tako država kot občine. 

Zdravstveno dejavnost lahko opravljajo tudi zasebni zdravstveni izvajalci, vendar le na podlagi dovoljenja ali odločbe o vpisu v register zasebnih zdravstvenih delavcev, ki ga izda Ministrstvo za zdravje. Zasebni zdravstveni izvajalci lahko pridobijo koncesijo na primarni ali sekundarni ravni, vendar se ta podeli le, če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Na primarni ravni jo podeli občina s soglasjem Ministrstva za zdravje, na sekundarni ravni pa jo podeli Ministrstvo za zdravje.

Tri ravni zdravstvenega varstva

Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven:

  • primarna raven obsega osnovno zdravstveno dejavnost in lekarniško dejavnost;
  • sekundarna raven obsega specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost;
  • terciarna raven obsega dejavnosti klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov ter drugih pooblaščenih zdravstvenih zavodov.

V skladu z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« bomo mrežo javne zdravstvene službe, zdravstvene programe in storitve načrtovali skladno s potrebami prebivalstva in zmogljivostjo obstoječega sistema zdravstvenega varstva. Načrtovanje mreže bo temeljilo na principu povečevanja dostopnosti do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev.

Analiza zdravstvenega sistema

Slovenija se uvršča med tiste države članice Evropske unije (EU), ki naj bi se do leta 2060 soočale z enim največjih porastov za socialne izdatke, povezane s staranjem prebivalstva. Skladno s tem so priporočila Sveta EU (CSR) v zvezi z makroekonomskimi neravnovesji vključevala tudi priporočilo za večjo vzdržnost zdravstvenega sistema in priporočilo za ureditev dolgotrajne oskrbe. Evropska komisija je jasno izrazila potrebo po pripravi analize izdatkov za zdravstveno varstvo, t.i "Expenditure review", na osnovi katere se lahko načrtujejo spremembe in reformni procesi.

Ministrstvo za zdravje se je na osnovi tega in na podlagi dokumenta Obseg pooblastil – Slovenija: Krepitev uspešnosti in učinkovitosti zdravstvenega sektorja, ki ga je pripravila Svetovna banka po posvetovanjih z Vlado Republike Slovenije, odločilo za končni obseg analize, ki vključuje:

  1. pregled delovanja zdravstvenega sistema,
  2. pregled izdatkov zdravstvenega sistema,
  3. pregled virov financiranja zdravstvenega sistema,
  4. pregled plačevanja v zdravstvenem sistemu in
  5. optimizacijo zdravstvenih storitev.

Iskalnik