Mreža javne zdravstvene službe

Z mrežo javne zdravstvene službe si prizadevamo za ustrezno razporeditev izvajalcev javne zdravstvene službe na primarni, sekundarni in terciarni ravni na območju države in na območjih posameznih občin. Z mrežo je prebivalcem Republike Slovenije zagotovljena tudi stalno dostopna nujna medicinska pomoč, vključno z reševalnimi prevozi in preskrbo z nujnimi zdravili. Na primarni ravni je mrežo dolžna zagotavljati in določati občina, na sekundarni in terciarni ravni pa Republika Slovenija. Poleg tega se izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko povezujejo prek strokovnih združenj ali zbornic, ki skrbijo za razvoj stroke na področju posamezne poklicne skupine.

Zdravstvena dejavnost

  • primarna raven: osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost
  • sekundarna raven: specialistična ambulanta in specialistična bolnišnična ambulanta
  • terciarna raven: dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov

Poleg tega zdravstvena dejavnost obsega tudi dejavnost javnega zdravja (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in dejavnosti, povezane z javnim zdravjem na področju zdravja, okolja in hrane (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano).

Izvajalci zdravstvene dejavnosti se povezujejo prek strokovnih združenj ali zbornic, ki skrbijo za razvoj stroke na področju posamezne poklicne skupine. Medtem ko se zdravstveni zavodi in druge pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebni zdravstveni delavci povezujejo prek združenj zdravstvenih zavodov, se zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci povezujejo prek zbornic ali strokovnih združenj.

Primarna raven

Mreža zdravstvenega varstva na primarni ravni je pomembna za naš zdravstveni sistem, saj ne opredeljuje le ponudbene strani v našem zdravstvu, pač pa odločilno vpliva tudi na racionalnost povpraševanja po zdravstvenih storitvah. Na primarni ravni je in mora biti mreža čim bližje prebivalstvu, da se omogoča hitra in enostavna dostopnost, pri čemer upoštevamo geografsko razporeditev, razporeditev osnovnih dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva in ustrezno časovno dostopnost zdravstvene službe. Primarno raven sestavljajo zdravstvene službe splošne medicine – specialisti splošne in družinske medicine, pediatrije (zdravstveno varstvo otrok in mladine), ginekologije (zdravstveno varstvo žensk) ter zobozdravstvo.

Zdravstveno varstvo na primarni ravni omogoča prvi stik z zdravnikom za diagnosticiranje in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni, promocijo zdravja in zdravega načina življenja, preprečevanje bolezni, svetovanje in vzgojo pacientov. Po veljavni zakonodaji mrežo na primarni ravni oblikuje in uresničuje občina. Če je na gravitacijskem območju dosedanjega zdravstvenega doma več občin, se med seboj dogovorijo o uresničevanju mreže, da dosežejo optimizacijo uporabe vseh virov ob zagotovljeni primerni krajevni dostopnosti. Primarna raven je organizirana v zdravstvene domove (ZD) in zdravstvene postaje, ki so vezane na najbližji zdravstveni dom.

Poleg zdravstvene dejavnosti primarna raven obsega tudi lekarniško dejavnost, ki jo lahko opravljajo le javni lekarniški zavodi in zasebni lekarnarji s koncesijo. Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu. Lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja.

Ambulante družinske medicine

V Sloveniji že 822 ambulant družinske medicine deluje po novem standardu. To pomeni, da se je obstoječemu timu zdravniku specialistu in zdravstvenemu tehniku (oziroma srednji medicinski sestri) pridružila še diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik za polovični delovni čas. Ta aktivno skrbi za preventivne preglede ciljne populacije pacientov (to je za osebe, stare nad 30 let) ter za celostno obravnavo pacientov z urejenimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so opredeljeni pri posameznem osebnem zdravniku Osnovni namen uvedbe delovanja ambulant družinske medicine po novem standardu je tako z uporabo dispanzerske metode dela omogočiti bolj učinkovito in celostno obravnavo odraslih pacientov na področju družinske medicine.

Sam projekt uvedbe delovanja ambulantah družinske medicine po novem standardu oziroma »Projekt referenčne ambulante«  se je pričel v letu 2011. Referenčne ambulante družinske medicine so se s v letu 2018 preimenovale in se za njih sedaj uporablja enotno poimenovanje ambulante družinske medicine. Nov način dela predstavlja pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, hkrati pa povečuje dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Cilj Ministrstva za zdravje je, da bi čimprej vse ambulante družinske medicine delovale po novem standardu, da bi bil tako vsem pacientom zagotovljen enoten standard obravnave.

Naziv storitve Institucija
Vloga za delo po novem standardu in vloga za zamenjavo nosilca (ambulante družinske medicine)
Ministrstvo za zdravje

Zdravstveni domovi

Lekarne ali specializirane prodajalne z dovoljenjem za izdajanje zdravila prek medmrežja

Lekarne ali specializirane prodajalne, ki so pridobile dovoljenje za izdajanje zdravila prek medmrežja, morajo na svojih spletnih straneh objaviti enoten EU logotip, ki je prilagojen posamezni državi. Logotip uporabniku pomaga prepoznati spletne strani, ki lahko zakonito prodajajo zdravila in pomagajo preprečevati, da bi ponarejena zdravila vstopila v zakonito dobavno verigo.

Dovoljenje za izdajo zdravil prek medmrežja imajo:

Sekundarna raven

Specialistična ambulantna dejavnost kot nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije. Za svoje potrebe ima organizirano ustrezno laboratorijsko in drugo diagnostično dejavnost.

Specialistična bolnišnična dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano v splošnih in specialnih bolnišnicah.

Bolnišnice lahko opravljajo tudi dispanzersko dejavnost s področja pulmologije, nevropsihiatrije, dermatovenerologije in ginekologije, če te dejavnosti niso organizirane v osnovni zdravstveni dejavnosti.

Bolnišnice

Terciarna raven

Zdravstvena dejavnost obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter najzahtevnejše zdravstvene storitvena ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh. 

Laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine

Dejavnost laboratorijske medicine je po veljavni zakonodaji del zdravstvene dejavnosti. Po nekaterih podatkih iz tujine je več kot tri četrtine kliničnih odločitev v zdravstvu vezanih na izvide laboratorijskih preiskav. Področje laboratorijske medicine je torej izjemno pomembno tako za zagotavljanje kakovostne obravnave pacientov in njihovo varnost kot tudi za obvladovanje stroškov zdravstvene obravnave.

Naziv storitve Institucija
Izdaja dovoljenj za delo medicinskih laboratorijev
Ministrstvo za zdravje

Drugi javni zavodi

Zbornice, strokovna združenja in društva

Mednarodne organizacije

Priznavanje poklicnih kvalifikacij in podelitev nazivov (tudi zaposlovanje tujih zdravnikov)

Naziv storitve Institucija
Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije (zaposlovanje tujih zdravnikov)
Ministrstvo za zdravje
Vloga za priznanje poklicne kvalifikacije, pridobljene v državi članici Evropske unije, in za občasno opravljanje storitev
Ministrstvo za zdravje
Postopki priznanja izobrazbe za tujce iz držav nečlanic EU
Ministrstvo za zdravje
Izdaja potrdil glede na Direktivo 2005/36/ES za poklicne kvalifikacije, pridobljene v Sloveniji
Ministrstvo za zdravje
Vloga za pridobitev naziva primarij
Ministrstvo za zdravje
Vloga za pridobitev naziva svetnik ali višji svetnik
Ministrstvo za zdravje

Registracija in licenciranje na področju zdravstvene nege

Javna pooblastila na področju registracije in licenciranja izvajalcev zdravstvene nege od 19. januarja 2016 izvaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Specializacije zdravnikov in zobozdravnikov

Zakon o zdravniški službi je uvedel več pomembnih sprememb na področju določanja in razpisovanja specializacij, upoštevajoč v preteklosti večkrat izražene kritike in predloge za spremembe.

S spremembo Zakona o zdravniški službi julija 2017 se je pristojnost določanja specializacij prenesla na Ministrstvo za zdravje. 18. člen Zakona o zdravniški službi določa, da predlog števila in vrst specializacij za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno pripravi Odbor za načrtovanje specializacij, v katerem so zastopani vsi pomembni deležniki za načrtovanje kadrov oziroma specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine (predstavniki Ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije). Na podlagi predloga Odbora nato število posameznih vrst specializacij določi minister za zdravje, razpis pa izvede Zdravniška zbornica Slovenije.

Odbor za načrtovanje specializacij torej dvakrat letno (spomladanski in jesenski razpis) pripravi predlog števila posameznih vrst specializacij s področij medicine in dentalne medicine za potrebe mreže javne zdravstvene službe.

Pri odločanju o številu specializacij upošteva:

  • potrebe po novih specialistih, sporočene s strani izvajalcev,
  • mrežo javne zdravstvene službe (npr. pregled programov),
  • podatke iz registra zdravnikov,
  • potrebe prebivalstva (npr. čakalne dobe, obolevnost), strategije,
  • predloge nacionalnih koordinatorjev specializacij,
  • število diplomantov.

Skupno število mest za specializacije na letni ravni je približen izračun faktorjev dosedanjega števila specialističnih mest, predvidenih potreb v naslednjih 5–7 letih (upoštevajoč povprečje EU-28) ter zmožnosti sistema, da sprejme tolikšno število specializantov (prosta specializantska delovna mesta, mentorji). Razmerje v številu mest med spomladanskih in jesenskim razpisom specializacij je nastalo upoštevajoč zaključke pripravništev zdravnikov oziroma podatke o število zdravnikov s strokovnim izpitom.

Cilj, ki ga želimo skupaj doseči, je, da bo skupno končno število specialistov določene stroke primerljivo s povprečjem EU-28 (v nekaterih strokah ga že dosegamo, v nekaterih še ne, za tretje ni podatka), ob upoštevanju posebnosti zdravstvenega varstva v Slovenji in potreb prebivalstva. 

Zakon o zdravniški službi določa, da se pri določitvi posameznih vrst specializacij upošteva, da je najmanj 10 % vseh specializacij določenih za območje celotne države. Odbor skupno število mest za določeno specializacijo na letni ravni razdeli po načelnem ključu: potrebna mesta so a priori določena za nacionalni nivo, razen za izvajalce, ki so jasno izkazali "izredno potrebo". Torej potreba izvajalca zdravstvene dejavnosti je upravičena zgolj v primeru, da lahko dokaže, da že več kot šest mesecev aktivno išče zdravnika specialista (npr. ima objavljen razpis za zasedbo delovnega mesta), pa se nanj nihče ne prijavi.

  • Prednosti in izzivi v novem nacinu dolocanja in razpisovanja specializacij za kandidate in delodajalce

    Prednosti in izzivi v novem načinu določanja in razpisovanja specializacij za kandidate in delodajalce oziroma primerjavo med prijavo na javni razpis, ki se nanaša na območje celotne države – »razpis za državno raven« in prijavo na javni razpis, ki se nanaša na posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti – »razpis za izvajalca«
    Predstavitve | Ministrstvo za zdravje

Izobraževanje in izpiti

Naziv storitve Institucija
Prijava na strokovne izpite za zdravstvene delavce in sodelavce
Ministrstvo za zdravje

  • Tuji študentje

    Tuji študentje se v Republiki Sloveniji lahko izobražujejo in pridobijo strokovni naziv, ki je potreben za opravljanje posameznega poklica v zdravstveni dejavnosti, pri čemer pa ministrstvo opozarja, da nadaljnje pogoje za pridobitev poklicne kvalifikacije za opravljanje dela v Republiki Sloveniji določa ZZDej.
    Mnenja, pojasnila in odgovori | Ministrstvo za zdravje

  • Foreign students

    In the Republic of Slovenia, foreign students may pursue studies and acquire professional titles required to practice a particular profession in healthcare services, whereby the Ministry observes that additional conditions for obtaining professional qualifications for work in the Republic of Slovenia are stipulated by the ZZDej.
    Mnenja, pojasnila in odgovori | Ministrstvo za zdravje

Praktični pouk, klinično usposabljanje dijakov in študentov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti

Zakon o zdravstveni dejavnost določa, da je zdravstveni zavod dolžan omogočiti praktični pouk učencev in študentov, če izpolnjuje pogoje, opredeljene v Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod. Na podlagi vloge izvajalca zdravstvene dejavnosti (to je lahko javni zdravstveni zavod ali izvajalec, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost) na Ministrstvu za zdravje izdamo odločbo za obdobje petih let. V odločbi so navedeni tudi izobraževalni programi, za katere zavod izvaja praktični pouk oziroma klinično usposabljanje.

Osveženi podatki o mestih za usposabljanje dijakov in študentov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na portalu Učni zavodi – pregled mest izobraževanja. Iz podatkovnih baz je razvidno, v katerih zdravstvenih zavodih in za katere študente in dijake se lahko opravlja praktični pouk oziroma klinično usposabljanje.

  • Na Ministrstvu za zdravje smo v letu 2012 zbrali podatke o številu dijakov in študentov po posameznih zdravstvenih poklicih, ki so v šolskem letu 2011/2012 opravljali praktični pouk oziroma klinično usposabljanje pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Posredovane podatke in podatke ministrstva o podeljenih nazivih učni zavod smo združili in uredili v tabelah.
    Analize in raziskave | Ministrstvo za zdravje

Zakonodaja

Direktorat za zdravstveno varstvo

Ministrstvo za zdravje

Štefanova ulica 5
1000 Ljubljana

Iskalnik