Zdravstvena dejavnost

• primarna raven: osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost
• sekundarna raven: specialistična ambulanta in specialistična bolnišnična ambulanta
• terciarna raven: dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov

Poleg tega zdravstvena dejavnost obsega tudi dejavnost javnega zdravja (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in dejavnosti, povezane z javnim zdravjem na področju zdravja, okolja in hrane (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano).

Izvajalci zdravstvene dejavnosti se povezujejo prek strokovnih združenj ali zbornic, ki skrbijo za razvoj stroke na področju posamezne poklicne skupine. Medtem ko se zdravstveni zavodi in druge pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebni zdravstveni delavci povezujejo prek združenj zdravstvenih zavodov, se zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci povezujejo prek zbornic ali strokovnih združenj.

Primarna raven

Mreža zdravstvenega varstva na primarni ravni je pomembna za naš zdravstveni sistem, saj ne opredeljuje le ponudbene strani v našem zdravstvu, pač pa odločilno vpliva tudi na racionalnost povpraševanja po zdravstvenih storitvah. Na primarni ravni je in mora biti mreža čim bližje prebivalstvu, da se omogoča hitra in enostavna dostopnost, pri čemer upoštevamo geografsko razporeditev, razporeditev osnovnih dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva in ustrezno časovno dostopnost zdravstvene službe. Primarno raven sestavljajo zdravstvene službe splošne medicine – specialisti splošne in družinske medicine, pediatrije (zdravstveno varstvo otrok in mladine), ginekologije (zdravstveno varstvo žensk) ter zobozdravstvo.

Zdravstveno varstvo na primarni ravni omogoča prvi stik z zdravnikom za diagnosticiranje in zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni, promocijo zdravja in zdravega načina življenja, preprečevanje bolezni, svetovanje in vzgojo pacientov. Po veljavni zakonodaji mrežo na primarni ravni oblikuje in uresničuje občina. Če je na gravitacijskem območju dosedanjega zdravstvenega doma več občin, se med seboj dogovorijo o uresničevanju mreže, da dosežejo optimizacijo uporabe vseh virov ob zagotovljeni primerni krajevni dostopnosti. Primarna raven je organizirana v zdravstvene domove (ZD) in zdravstvene postaje, ki so vezane na najbližji zdravstveni dom.

Poleg zdravstvene dejavnosti primarna raven obsega tudi lekarniško dejavnost, ki jo lahko opravljajo le javni lekarniški zavodi in zasebni lekarnarji s koncesijo. Namen lekarniške dejavnosti je zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe pacientom in zdravstvenim delavcem v zdravstvu. Lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja.

Ambulante družinske medicine

V Sloveniji že 822 ambulant družinske medicine deluje po novem standardu. To pomeni, da se je obstoječemu timu zdravniku specialistu in zdravstvenemu tehniku (oziroma srednji medicinski sestri) pridružila še diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik za polovični delovni čas. Ta aktivno skrbi za preventivne preglede ciljne populacije pacientov (to je za osebe, stare nad 30 let) ter za celostno obravnavo pacientov z urejenimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki so opredeljeni pri posameznem osebnem zdravniku Osnovni namen uvedbe delovanja ambulant družinske medicine po novem standardu je tako z uporabo dispanzerske metode dela omogočiti bolj učinkovito in celostno obravnavo odraslih pacientov na področju družinske medicine.

Sam projekt uvedbe delovanja ambulantah družinske medicine po novem standardu oziroma »Projekt referenčne ambulante«  se je pričel v letu 2011. Referenčne ambulante družinske medicine so se s v letu 2018 preimenovale in se za njih sedaj uporablja enotno poimenovanje ambulante družinske medicine. Nov način dela predstavlja pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, hkrati pa povečuje dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe. Cilj Ministrstva za zdravje je, da bi čimprej vse ambulante družinske medicine delovale po novem standardu, da bi bil tako vsem pacientom zagotovljen enoten standard obravnave.

Zdravstveni domovi

• Zdravstveni dom Ajdovščina
• Zdravstveni dom Brežice
• Zdravstveni dom Celje
• Zdravstveni dom Cerknica
• Zdravstveni dom Črnomelj
• Zdravstveni dom Domžale
• Zdravstveni dom Dravograd
• Zdravstveni dom Gornja Radgona
• Zdravstveni dom Grosuplje
• Zdravstveni dom Hrastnik
• Zdravstveni dom Idrija
• Zdravstveni dom Ilirska Bistrica
• Zdravstveni dom Ivančna Gorica
• Zdravstveni dom Izola
• Zdravstveni dom Kamnik
• Zdravstveni dom Kočevje
• Zdravstveni dom Koper
• Osnovno zdravstvo Gorenjske
• Zdravstveni dom Krško
• Zdravstveni dom Laško
• Zdravstveni dom Lenart
• Zdravstveni dom Lendava
• Zdravstveni dom Litija
• Zdravstveni dom Ljubljana
• Zdravstveni dom Ljutomer
• Zdravstveni dom Logatec
• Zdravstveni dom Maribor
• Zdravstveni dom Medvode
• Zdravstveni dom Metlika
• Zgornjesavinski zdravstveni dom Nazarje
• Zdravstveni dom Murska Sobota
• Zdravstveni dom Nova Gorica
• Zdravstveni dom Novo mesto
• Zdravstveni dom Ormož
• Zdravstveni dom Piran
• Zdravstveni dom Postojna
• Zdravstveni dom Ptuj
• Zdravstveni dom Radeče
• Zdravstveni dom Radlje ob Dravi
• Zdravstveno reševalni center Koroške
• Zdravstveni dom Ravne na Koroškem
• Zdravstveni dom Ribnica
• Zdravstveni dom Sevnica
• Zdravstveni dom Sežana
• Zdravstveni dom Slovenj Gradec
• Zdravstveni dom Slovenska Bistrica
• Zdravstveni dom Slovenske Konjice
• Zdravstveni dom Šentjur
• Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah
• Zdravstveni dom Tolmin
• Zdravstveni dom Trbovlje
• Zdravstveni dom Trebnje
• Zdravstveni dom Velenje
• Zdravstveni dom Vrhnika
• Zdravstveni dom Zagorje ob Savi
• Zdravstveni dom Žalec
• Zdravstveni dom zobozdravstveno varstvo Nova Gorica

Lekarne ali specializirane prodajalne z dovoljenjem za izdajanje zdravila prek medmrežja

Lekarne ali specializirane prodajalne, ki so pridobile dovoljenje za izdajanje zdravila prek medmrežja, morajo na svojih spletnih straneh objaviti enoten EU logotip, ki je prilagojen posamezni državi. Logotip uporabniku pomaga prepoznati spletne strani, ki lahko zakonito prodajajo zdravila in pomagajo preprečevati, da bi ponarejena zdravila vstopila v zakonito dobavno verigo.

Dovoljenje za izdajo zdravil prek medmrežja imajo:

• Lekarna Brod
• Specializirana prodajalna Sanolabor
• Lekarna Nove Poljane
• Gorenjske lekarne, Lekarna Kranj
• Lekarna Slovenska Bistrica, enota Lekarna Center
• Lekarna Žužemberk
• Farmacare, lekarniška dejavnost d.o.o.
• Lekarna Dravlje
• Lekarna Miklošič
• Celjske lekarne, Lekarna Zreče
• Lekarna San Simon
• Goriška lekarna Nova Gorica, Lekarna Nova Gorica
• Lekarna Ig
• Obalne lekarne Koper, Lekarna Piran
• Sanolabor d.d., PE Murska Sobota
• Sanolabor d.d., PE Ljubljana Vič Interspar
• Sanolabor d.d., PE Ljubljana Citypark
• Sanolabor d.d., PE Celje Prosana
• Sanolabor d.d., PE Maribor Europark
• Sanolabor d.d., PE Postojna
• Sanolabor d.d., PE Koper
• Sanolabor d.d., PE Nova Gorica
• Sanolabor d.d., PE Jesenice
• Sanolabor d.d., PE Velenje
• Sanolabor d.d., PE Celje Mercator
• Sanolabor d.d., PE Slovenj Gradec
• Sanolabor d.d., PE Maribor TPC CITY
• Sanolabor d.d., PE Trbovlje
• Sanolabor d.d., PE Domžale
• Sanolabor d.d., PE Ljubljana Koseze
• Sanolabor d.d., PE Medvode
• Sanolabor d.d., PE Ljubljana Dravlje
• Sanolabor d.d., PE Kamnik
• Sanolabor d.d., PE Brežice
• Sanolabor d.d., PE Sevnica
• Sanolabor d.d., PE Novo mesto
• Sanolabor d.d., PE Kočevje
• Sanolabor d.d., PE Krško
• Lekarna Pri Kranjskem orlu
• Dolenjske lekarne, Lekarna Novo mesto
• Lekarna Zalog
• Mariborske lekarne, Lekarna v E.Leclercu
• Bolnišnična lekarna na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu – Soča
• Lekarna Mačkovec

Sekundarna raven

Specialistična ambulantna dejavnost kot nadaljevanje oziroma dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje bolezni ali bolezenskih stanj ter izvajanje ambulantne rehabilitacije. Za svoje potrebe ima organizirano ustrezno laboratorijsko in drugo diagnostično dejavnost.

Specialistična bolnišnična dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano v splošnih in specialnih bolnišnicah.

Bolnišnice lahko opravljajo tudi dispanzersko dejavnost s področja pulmologije, nevropsihiatrije, dermatovenerologije in ginekologije, če te dejavnosti niso organizirane v osnovni zdravstveni dejavnosti.

Bolnišnice

• Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Univerzitetni klinični center Maribor
• Splošna bolnišnica Brežice
• Splošna bolnišnica Celje
• Splošna bolnišnica Izola
• Bolnišnica splošna Jesenice
• Splošna bolnišnica Murska Sobota
• Splošna bolnišnica Novo mesto
• Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj
• Splošna bolnišnica Slovenj Gradec
• Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica
• Splošna bolnišnica Trbovlje
• Onkološki inštitut Ljubljana
• Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik
• Bolnišnica Topolšica
• Bolnišnica Sežana
• Ortopedska bolnišnica Valdoltra
• Center za zdravljenje bolezni otrok
• Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča
• Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
• Psihiatrična bolnišnica Begunje
• Psihiatrična bolnišnica Idrija
• Psihiatrična bolnišnica Ormož
• Psihiatrična bolnišnica Vojnik
• Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj
• Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna

Terciarna raven

Zdravstvena dejavnost obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo za medicinsko fakulteto in druge visoke in višje šole ter najzahtevnejše zdravstvene storitvena ambulantni ali bolnišnični način, ki jih zaradi strokovne, kadrovske, tehnološke in organizacijske zahtevnosti ni možno niti ni smotrno opravljati na nižjih ravneh. 

Laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine

Dejavnost laboratorijske medicine je po veljavni zakonodaji del zdravstvene dejavnosti. Po nekaterih podatkih iz tujine je več kot tri četrtine kliničnih odločitev v zdravstvu vezanih na izvide laboratorijskih preiskav. Področje laboratorijske medicine je torej izjemno pomembno tako za zagotavljanje kakovostne obravnave pacientov in njihovo varnost kot tudi za obvladovanje stroškov zdravstvene obravnave.

Registracija in licenciranje na področju zdravstvene nege

Javna pooblastila na področju registracije in licenciranja izvajalcev zdravstvene nege od 19. januarja 2016 izvaja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Specializacije zdravnikov in zobozdravnikov

Zakon o zdravniški službi je uvedel več pomembnih sprememb na področju določanja in razpisovanja specializacij, upoštevajoč v preteklosti večkrat izražene kritike in predloge za spremembe.

S spremembo Zakona o zdravniški službi julija 2017 se je pristojnost določanja specializacij prenesla na Ministrstvo za zdravje. 18. člen Zakona o zdravniški službi določa, da predlog števila in vrst specializacij za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno pripravi Odbor za načrtovanje specializacij, v katerem so zastopani vsi pomembni deležniki za načrtovanje kadrov oziroma specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine (predstavniki Ministrstva za zdravje, Zdravniške zbornice Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije). Na podlagi predloga Odbora nato število posameznih vrst specializacij določi minister za zdravje, razpis pa izvede Zdravniška zbornica Slovenije.

Odbor za načrtovanje specializacij torej dvakrat letno (spomladanski in jesenski razpis) pripravi predlog števila posameznih vrst specializacij s področij medicine in dentalne medicine za potrebe mreže javne zdravstvene službe.

Pri odločanju o številu specializacij upošteva:

• potrebe po novih specialistih, sporočene s strani izvajalcev,
• mrežo javne zdravstvene službe (npr. pregled programov),
• podatke iz registra zdravnikov,
• potrebe prebivalstva (npr. čakalne dobe, obolevnost), strategije,
• predloge nacionalnih koordinatorjev specializacij,
• število diplomantov.

Skupno število mest za specializacije na letni ravni je približen izračun faktorjev dosedanjega števila specialističnih mest, predvidenih potreb v naslednjih 5–7 letih (upoštevajoč povprečje EU-28) ter zmožnosti sistema, da sprejme tolikšno število specializantov (prosta specializantska delovna mesta, mentorji). Razmerje v številu mest med spomladanskih in jesenskim razpisom specializacij je nastalo upoštevajoč zaključke pripravništev zdravnikov oziroma podatke o število zdravnikov s strokovnim izpitom.

Cilj, ki ga želimo skupaj doseči, je, da bo skupno končno število specialistov določene stroke primerljivo s povprečjem EU-28 (v nekaterih strokah ga že dosegamo, v nekaterih še ne, za tretje ni podatka), ob upoštevanju posebnosti zdravstvenega varstva v Slovenji in potreb prebivalstva. 

Zakon o zdravniški službi določa, da se pri določitvi posameznih vrst specializacij upošteva, da je najmanj 10 % vseh specializacij določenih za območje celotne države. Odbor skupno število mest za določeno specializacijo na letni ravni razdeli po načelnem ključu: potrebna mesta so a priori določena za nacionalni nivo, razen za izvajalce, ki so jasno izkazali "izredno potrebo". Torej potreba izvajalca zdravstvene dejavnosti je upravičena zgolj v primeru, da lahko dokaže, da že več kot šest mesecev aktivno išče zdravnika specialista (npr. ima objavljen razpis za zasedbo delovnega mesta), pa se nanj nihče ne prijavi.

Praktični pouk, klinično usposabljanje dijakov in študentov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti

Zakon o zdravstveni dejavnost določa, da je zdravstveni zavod dolžan omogočiti praktični pouk učencev in študentov, če izpolnjuje pogoje, opredeljene v Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod. Na podlagi vloge izvajalca zdravstvene dejavnosti (to je lahko javni zdravstveni zavod ali izvajalec, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost) na Ministrstvu za zdravje izdamo odločbo za obdobje petih let. V odločbi so navedeni tudi izobraževalni programi, za katere zavod izvaja praktični pouk oziroma klinično usposabljanje.

Osveženi podatki o mestih za usposabljanje dijakov in študentov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti na portalu Učni zavodi – pregled mest izobraževanja. Iz podatkovnih baz je razvidno, v katerih zdravstvenih zavodih in za katere študente in dijake se lahko opravlja praktični pouk oziroma klinično usposabljanje.