Nujna medicinska pomoč
Dispečerska služba zdravstva
Dispečerska služba zdravstva (DSZ) je eden ključnih stebrov sistema NMP v Republiki Sloveniji in deluje skladno s Pravilnikom o dispečerski službi zdravstva. Kot osrednje koordinacijsko središče skrbi za hitro, strokovno in usklajeno odzivanje na nujna zdravstvena stanja ter pomembno prispeva k večji varnosti in dostopnosti nujne medicinske pomoči za prebivalce.
Dispečerska služba zdravstva:
- sprejema nujne zdravstvene klice,
- določa stopnjo nujnosti glede na zdravstveno stanje pacienta,
- aktivira najbližjo in najprimernejšo ekipo,
- na državni ravni koordinira delovanje mobilnih enot in ekip helikopterske nujne medicinske pomoči,
- sodeluje pri usklajevanju zdravstvenega odziva ob večjih in izrednih dogodkih,
- deluje 24 ur na dan, vse dni v letu.
Mobilne enote nujne medicinske pomoči
Mobilne enote nujne medicinske pomoči izvajajo nujno medicinsko pomoč na terenu in v ambulanti ter zagotavljajo hitro in strokovno obravnavo pacientov z nujnimi zdravstvenimi stanji. V sistemu NMP delujejo naslednje mobilne enote:
- ekipa vozila urgentnega zdravnika (VUZ): zdravnik in diplomirani zdravstvenik,
- ekipa nujnega reševalnega vozila (NRV): zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik,
- reševalec motorist (RM): diplomirani zdravstvenik,
- ekipa helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP): zdravnik in diplomirani zdravstvenik.
Naloga mobilnih enot NMP je, da v najkrajšem možnem času prispejo do pacienta, začnejo izvajati nujno medicinsko pomoč na kraju dogodka ter pacienta po potrebi z reševalnim vozilom ali helikopterjem prepeljejo na lokacijo nadaljnje zdravstvene obravnave. Mobilne enote aktivira in usmerja Dispečerska služba zdravstva glede na stopnjo nujnosti in najkrajši dostopni čas.
Zdravstveni delavci, ki opravljajo NMP na terenu, morajo biti skladno z zahtevami Pravilnika o službi NMP dodatno usposobljeni, kar morajo dokazati z opravljenim preverjanjem znanja in usposabljanja za delo v zunajbolnišnični nujni medicinski pomoči, ki ga izvaja pooblaščen izvajalec.
Urgentni center
Urgentni center (UC) je osrednja organizacijska enota bolnišnične nujne medicinske pomoči, namenjena obravnavi pacientov z nujnimi in življenjsko ogrožajočimi stanji.
Na enem mestu zagotavlja
- triažo,
- diagnostiko,
- zdravljenje,
- opazovanje,
- nadzor pacientov ter
- njihovo nadaljnjo bolnišnično obravnavo, če je ta potrebna.
S povezovanjem različnih medicinskih strok omogoča hitro, varno in celovito oskrbo pacientov 24 ur na dan vse dni v letu.
Mreža urgentnih centrov v Republiki Sloveniji obsega 12 urgentnih centrov, ki zagotavljajo nujno medicinsko pomoč v bolnišnicah v Brežicah, Celju, Izoli, na Jesenicah, v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Novi Gorici, na Ptuju, v Trbovljah in Slovenj Gradcu.
Satelitski urgentni center
Satelitski urgentni center (SUC) je del sistema nujne medicinske pomoči, namenjen obravnavi akutno obolelih in poškodovanih pacientov na območjih, kjer bolnišnična oskrba ni neposredno dostopna.
V SUC pacientom ob sprejemu zagotovijo triažo, nato pa hitro diagnostiko, stabilizacijo in zdravljenje večine akutnih zdravstvenih stanj. Poskrbijo tudi za začetno oskrbo življenjsko ogroženih pacientov. Kot pomemben povezovalni člen med mobilnimi enotami nujne medicinske pomoči in urgentnimi centri SUC zagotavlja neprekinjeno dostopnost nujne zdravstvene oskrbe v lokalnem okolju.
Načrtovane lokacije satelitskih urgentnih centrov so:
- Črnomelj,
- Domžale,
- Grosuplje,
- Idrija,
- Ilirska Bistrica,
- Kočevje,
- Kranj,
- Litija,
- Postojna,
- Sevnica,
- Sežana,
- Slovenska Bistrica,
- Škofja Loka,
- Šmarje pri Jelšah,
- Tolmin,
- Velenje.
Dežurno mesto
Dežurno mesto (DM) je organizacijska oblika neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki zagotavlja obravnavo pacientov z nujnimi zdravstvenimi težavami izven rednega delovnega časa ambulant. Poleg ambulantne obravnave pacientov ekipa dežurnega mesta na poziv Dispečerske službe zdravstva sodeluje tudi pri zagotavljanju nujne zdravniške pomoči na terenu.
Dežurna mesta pomembno prispevajo k dostopnosti zdravstvenega varstva in zagotavljanju neprekinjene oskrbe prebivalcev v lokalnem okolju.
-
Navodila izvajalcem službe NMP za zagotavljanje skupnega dežurnega mesta
Navodila- Navodilo izvajalcem službe NMP (pdf, 148 KB)
Helikopterska nujna medicinska pomoč
Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) predstavlja organizirano obliko izvajanja nujne medicinske pomoči, ki dopolnjuje delovanje zemeljskih mobilnih enot NMP in zagotavlja hitro zdravstveno obravnavo ter prevoz pacientov v primerih, ko je dostop z reševalnimi vozili otežen ali ko je zaradi časovno kritičnih in neposredno življenjsko ogrožajočih stanj, kot so hude poškodbe, možganska kap in hudi srčno-žilni zapleti, hiter začetek zdravljenja odločilen za preživetje in izid zdravstvene obravnave. Z izvajanjem HNMP se bistveno skrajšajo dostopni časi do pacienta, zagotovi ustrezna dodatna oskrba in izvede hiter prevoz v ustrezno bolnišnico za dokončno specialistično oskrbo.
V Republiki Sloveniji se prevozniški del HNMP in medbolnišničnih prevozov s helikopterji na podlagi odločitve Vlade Republike Slovenije izvaja s helikopterji Policije in Slovenske vojske. HNMP ima bazi na Letališču Edvarda Rusjana v Mariboru in na Letališču Jožeta Pučnika na Brniku. Zdravstvene ekipe za HNMP zagotavljata Zdravstveni dom Kranj in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, dejavnost sekundarnih prevozov pa opravljajo ekipe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. HNMP deluje skladno s Pravilnikom o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči.
Izvajalci in financiranje programov službe NMP
Izvajalci službe NMP so javni zdravstveni zavodi, ki na podlagi sklenjene pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvajajo dejavnost NMP v obliki različnih programov.
Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, se vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določijo obseg sredstev. V dogovoru o programih zdravstvenih storitev se določijo izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov oziroma storitev ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci.
Izvajalci NMP so dolžni Ministrstvu za zdravje vsakih šest mesecev posredovati podatke, kar omogoča spremljanje učinkovitosti sistema ter njegovo nadaljnje razvojno načrtovanje.
V Uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026 je objavljen seznam izvajalcev službe NMP in programov.
Zdravstveno varstvo na prireditvah
Organizatorji javnih prireditev in shodov so v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti in Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči in prevozih pacientov dolžni zagotoviti ustrezno raven nujne medicinske pomoči za udeležence dogodkov. Stopnja zdravstvenega varstva (od prisotnosti osebe s tečajem prve pomoči do mobilnih enot z zdravnikom in stacionarnih ambulant) se natančno določi glede na število udeležencev, starostno strukturo, dejavnosti na prizorišču ter lokacijske posebnosti.
Reševanje na smučiščih
Zakon o varnosti na smučiščih določa, da mora upravljavec smučišča ob nesreči ali nenadnem obolenju prek službe za reševanje na smučišču zagotoviti hitro in strokovno pomoč. Pri ocenjevanju resnosti poškodb in nenadnih obolenj se uporabljajo strokovne smernice urgentne medicine, ki jih je potrdil razširjeni strokovni kolegij za urgentno medicino.
Za opravljanje dela reševalca na smučišču mora posameznik izpolnjevati predpisane pogoje in pridobiti ustrezno potrdilo o njihovi izpolnitvi.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za zdravje |
Reševanje iz vode
Lastnik oziroma upravljavec kopališča mora med obratovalnim časom zagotoviti predpisano število reševalcev iz vode, ustrezno reševalno opremo ter prostor in komplete za nudenje prve pomoči. Na kopališčih, kjer prisotnost reševalca iz vode ni obvezna, mora biti na to jasno in vidno opozorjeno. Naloge reševalcev vključujejo neposredno spremljanje in nadzor kopalnih površin, skrb za red in varnost kopalcev, reševanje iz vode ter nudenje prve pomoči. Da bi zagotovili stalno pozornost in pravočasno ukrepanje ob nevarnosti, reševalci med nadzorovanjem kopalnih površin ne smejo opravljati drugih nalog.
Oseba, ki želi opravljati to delo, mora izkazati ustrezne psihofizične sposobnosti z opravljenim zdravniškim pregledom ter preizkusom plavalnih sposobnosti. Naziv reševalca iz vode se pridobi z uspešno opravljenim usposabljanjem in preizkusom znanja iz reševanja ter prve pomoči (program Rdečega križa Slovenije). Za ohranitev licence morajo reševalci preizkus usposobljenosti, zdravniški pregled in preverjanje prve pomoči uspešno obnoviti vsake tri leta.
| Naziv storitve | Institucija |
|---|---|
| Ministrstvo za zdravje |
Strokovna izhodišča za prenovo nujne medicinske pomoči
-
Skupinska izhodišča širše strokovne skupine za prenovo in nadaljnji razvoj nujne medicinske pomoči v Sloveniji.Smernice in priporočila
- Strokovna izhodišča za prenovo sistema NMP, april 2023 (pdf, 222 KB)
Nabor podatkov za dokumentiranje intervencij NMP
-
Ministrstvo za zdravje na podlagi 15. člena Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči in prevozih pacientov objavlja nabor podatkov za Enotni digitalni standardizirani zapis službe nujne medicinske pomoči (EDSZ).
EDSZ predstavlja enoten ter celovit dokument vseh obravnav pacienta znotraj ene epizode, v katerega podatke vnašajo vsi sodelujoči zdravstveni delavci. Omogoča celovito in sledljivo dokumentiranje zdravstvene obravnave, izmenjavo podatkov med sodelujočimi ekipami NMP ter dostopnost podatkov sprejemnim zdravstvenim ustanovam.
Objavljeni nabor podatkov določa vsebino EDSZ in predstavlja podlago za njegovo uporabo v informacijskem sistemu za potrebe službe NMP in HNMP.Seznami in evidence- Nabor podatkov za nujno medicinsko pomoč (pdf, 271 KB)
Zakonodaja
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
- Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ)
- Pravilnik o dispečerski službi zdravstva
- Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči in prevozih pacientov
- Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči
- Zakon o varnosti na smučiščih (ZVSmuč-1)
- Pravilnik o reševanju na smučiščih
- Zakon o varstvu pred utopitvami (ZVU)
- Pravilnik o reševalcih iz vode
- Pravilnik o opremi in sredstvih za dajanje prve pomoči, usposabljanju in preizkusih iz prve pomoči ter zdravniških pregledih reševalcev iz vode
- Pravilnik o ukrepih za varstvo pred utopitvami na kopališčih