Zunajbolnišnična in ambulantna nujna medicinska pomoč

Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili (reanimobil ali nujno reševalno vozilo) na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila). Ekipe mobilnih enot so dodatno usposobljene za izvajanje nujne medicinske pomoči.

Zgodovina nujne medicinske pomoči v Sloveniji

V letu 1996 je bil sprejet prvi Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki je definiral mrežo enot nujne medicinske pomoči, s katero je bila zagotovljena dostopnost le-te. Razvoj medicinskih strok, tehnologije, opreme, predvsem pa znanja ekip, je bistveno spremenil pogoje dela ekip, možnosti preživetja življenjsko ogroženih pacientov in s tem boljšo kakovost življenja.

Najprej je bilo urejeno enovito financiranje vseh mobilnih ekip nujnega reševalnega vozila, saj so bila tudi v bivših organizacijskih oblikah službe nujne medicinske pomoči na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, tako imenovaniih enotah B in BoK (okrepljena enota B), zagotovljena sredstva za spremljevalca v vozilu. Nadaljnje spremembe zunajbolnišnične nujne medicinske pomoči so predvidene po vzpostavitvi zdravstvenega dispečerskega sistema, ki bo po enotni metodologiji zbiral podatke o obremenjenosti zunajbolnišničnih enot.

Trenutno imamo v Sloveniji neprekinjeno odprtih kar 54 lokacij, na katerih se izvaja NMP na terenu in v ambulantah. V dnevnem času je teh lokacij 63.

Oblike izvajanja nujne medicinske pomoči

Poznamo več oblik ekip NMP oziroma mobilnih enot, ki opravljajo intervencije na terenu:

• ekipa v reanimobilu: zdravstveni reševalec, diplomirani zdravstvenik in zdravnik,
• ekipa v nujne reševalnem vozilu: zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik,
• motorno kolo za NMP: diplomirani zdravstvenik,
• ekipa Helikoptrske nujne medicinske pomoči (HNMP): zdravnik in diplomirani zdravstvenik.

NMP se lahko izvaja tudi z vozilom urgentnega zdravnika, v katerem je lahko zdravnik sam, pogosto pa ga spremlja še izvajalec zdravstvene nege (zdravstveni reševalec, medicinska sestra oziroma diplomirana medicinska sestra).

Zdravstveni delavci, ki opravljajo NMP na terenu, morajo biti skladno z zahtevami Pravilnika posebej usposobljeni. Svoje znanje morajo dokazati z opravljenim preverjanjem znanja in usposabljanja za delo v zunaj bolnišični nujni medicinski pomoči, ki ga na podlagi javnega poziva opravlja UKC LJ, Reševalna postaja.

Službe NMP so dolžne ministrstvu za zdravje vsakih šest mesecev posredovati poročila o svojem delu.

Nujna medicinska pomoč v urgentnih centrih

Nujna medicinska pomoč se v okviru bolnišnic zagotavlja v urgentnih centrih, kjer poteka neprekinjena urgentna oskrba vseh nujnih pacientov. Osnovni namen urgentnega centra je, da vsakdo, ki meni, da potrebuje nujno medicinsko pomoč, to lahko v vsakem trenutku poišče na vedno dostopnem mestu. Urgentni centri zagotavljajo:

• urejen sprejem na enotni točki s triažo, ki določi kategorijo in s tem varen čas čakanja pacienta na nadaljnjo obravnavo,
• sistem vzporedne obravnave, kar pomeni, da nujni pacient dobi takojšnjo pomoč in ustrezno diagnostiko v tistem delu urgentnega centra, kjer bo dobil dokončno oskrbo, 
• sistem oskrbe bolnika na enem mestu po načelu "zdravnik k bolniku",
• ustrezno rešitev zdravstvenega problema v urgentnem centru in vrnitev v domače okolje, v primeru potrebe pa sprejem v bolnišnico ali premestitev v ustrezno bolnišnico.

Mreža urgentnih centrov

Mreža urgentnih centrov omogoča uporabnikom hitrejšo in učinkovitejšo zdravstveno obravnavo, z bistveno izboljšanimi možnostmi diagnostike in terapevtske obravnave. Poleg tega se ob zvišani dostopnosti za uporabnike povišuje tudi strokovna raven izvajanja storitve NMP.

Mrežo v RS sestavljajo urgentni centri v desetih regionalnih bolnišnicah (Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Maribor, Murska Sobota, Trbovlje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Nova Gorica), ki so bili sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in urgentni center UKC Ljubljana, ki je v III. fazi gradnje. Mrežo urgentnih centrov bomo v prihodnje razširili še z urgentnim centrom v Splošni bolnišnici Ptuj. 

Helikopterska nujna medicinska pomoč in sekundarni prevozi

Ena od oblik nudenja NMP v Sloveniji je tudi helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), kjer se nujna medicinska pomoč in prevozi obolelih oziroma poškodovanih do zdravstvene službe in med bolnišnicami, izvajajo z državnimi zrakoplovi (helikopterji). V Sloveniji imamo dve HNMP bazi, in sicer v Mariboru in na Brniku. Sekundarne prevoze opravljajo ekipe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana). HNMP omogoča reševanje na težje dostopnih mestih in je zaradi hitrosti in usposobljenosti ekip pri življenjsko ogrožajočih stanjih ključnega pomena.

Navodila za delo s helikoptersko nujno medicinsko pomočjo

Na Ministrstvu za zdravje smo v sodelovanju s strokovnjaki pripravili enotna pisna navodila in indikacije ter načrt aktivacije helikopterskih prevozov za potrebe zdravstva za javne zdravstvene zavode, ki so stopila v veljajo 1. marca 2013.

Dispečerska služba zdravstva

Eden izmed glavnih gradnikov novega sistema nujne medicinske pomoči je Dispečerska služba zdravstva. Njeno glavno poslanstvo je sprejem obvestila (klica) o nenadnem dogodku, ki zahteva intervencijo mobilne enote NMP na terenu, določanje prioritete sprejetim obvestilom in aktiviranje ustrezne ekipe NMP glede na naravo in lokacijo dogodka.

Reševanje na smučiščih

Upravljavec smučišča mora v primeru nesreče ali nenadnega obolenja zagotoviti hitro in strokovno pomoč poškodovanim preko službe za reševanje na smučišču. Tako določa Zakon o varnosti na smučiščih. Pri opredelitvi teže telesnih poškodb in nenadnih obolenj se uporabljajo strokovne smernice urgentne medicine potrjene s strani razširjenega strokovnega kolegija za urgentno medicino.