GOV.SI

Premik ciljev zdravljenja in osredotočenje na bolnika, na njegove vrednote, na njegov smisel življenja, vključevanje vseh dimenzij človeškega bivanja v načrt zdravljenja, so glavni elementi načrtovanja paliativne oskrbe.

Kaj je paliativna oskrba

Paliativna oskrba je bila od nekdaj neodtujljiv del medicinske obravnave in se je v zadnjih 50 letih uveljavila kot subspecializacija v praktično vseh vejah medicine.

Paliativna medicina je medicinska obravnava, ki je usmerjena na celostno vodenja bolnika v času njegove bolezni. Poleg lajšanja telesnih simptomov bolezni, upošteva tudi bolnikovo duševno in duhovno doživljanje. Ves čas obravnave bolnika svojce, če se s tem strinjajo in si tega želijo, aktivno vključujemo v oskrbo bolnika. Tako nimajo občutka, da so izgubili bližnjega, pa niso mogli storiti ničesar.

Kakovostno paliativno oskrbo lahko zagotavljamo le s timom strokovnjakov, ki jih v obravnavo vključimo kadar se pojavijo specifične potrebe, njihova strokovna obravnava pa izboljša kakovost uporabnikovega življenja in prepreči trpljenje.

Paliativne bolezni potekajo skozi daljše časovno obdobje, so vzročno neozdravljive, s časom se slabšajo in bolnik zaradi njih predčasno umre. Potek večine bolezni je predvidljiv. Tipične paliativne bolezni so: napredovale rakave bolezni, večina nevroloških obolenj, popuščanje srca, ledvic in pljuč ter demenca.

Državna koordinacija paliativne oskrbe v Sloveniji

Državni program paliativne oskrbe je bil v vladnem postopku potrjen leta 2010, da bi sistemsko uredili izvajanje paliativne oskrbe. 
   
V Sloveniji podpiramo razvojne spremembe paliativne oskrbe na vseh področjih zdravstvene dejavnosti in se zavzemamo za krepitev strokovne obravnave na primarni ravni (v domačem okolju). Kvalitetno izvajanje paliativne oskrbe pa se lahko zagotavlja le ob ustrezni podpori strokovnjakov, ki delujejo v timih tako na primarni kot sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti, ter ob ustreznem sodelovanju in povezovanju vseh izvajalcev. Naša naloga je predvsem povezovanje in usmerjanje paliativne dejavnosti na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, spremljanje izvajanja paliativne oskrbe in spodbujanje posameznih strokovnih teles k pripravi strokovnih smernic za obravnavo.

Izvajalci paliativne oskrbe

Paliativno oskrbo delimo na osnovno in specialistično. Osnovna paliativna oskrba pomeni prepoznavo telesnih simptomov, oceno psihološke stiske, duhovnih vrednot in socialnega okolja. Potrebno je izdelati načrt lajšanja simptomov, oceniti socialno mrežo, pravočasno vključiti pomoč. Tako oskrbo izvajajo vsi medicinski delavci in sodelavci.

V primerih, ko so telesne težave kompleksne, kadar je bolnikovo socialno okolje zahtevno ali kadar gre za hude psihološke in duhovne stiske, je bolnika potrebno napotiti na specialistični nivo. Specialistična oskrba je v Sloveniji organizirana v obliki mobilnih paliativnih enot in kot specialistična služba na sekundarnem in terciarnem nivoju.

Paliativna oskrba

Paliativna oskrba je integralni del medicinske obravnave. Bolnik mora biti seznanjen s pričakovanim potekom svoje bolezni in možnostmi zdravljenja, ni pa se mu potrebno posebej strinjati s paliativno oskrbo. Paliativna oskrba je bolnikova temeljna pravica, saj bi sicer trpel hude bolečine in imel druge telesne težave. Kadar boleha za neozdravljivo, kronično, v času napredovalo bolezen, zaradi katere bo umrl predčasno, je paliativna oskrba namenjena lajšanju bolnikovih težav. Obseg paliativne oskrbe določa teža bolezni. Nekateri bolniki potrebujejo samo zdravila, saj imajo varno socialno okolje, kjer so lahko oskrbovani. Pri drugih so telesne težave hude, potrebni so razni invazivni posegi, kombinacije zdravil, nimajo dobro razvite socialne mreže in potrebujejo pomoč pri načrtovanju negovalne oskrbe.

Negovalna pomoč

V napredovali fazi bolezen bolnika običajno telesno tako onesposobi, da postane odvisen od tuje nege in pomoči. V Sloveniji imamo več možnosti za načrtovanje negovalne pomoči. Na domu jo večinoma zagotavljajo domovi za starejše občasne, ponekod pa centri za socialno delo. Negovalna pomoč je plačljiva – ceno določa obseg storitev. Področje je še v fazi urejanja.

Organizacija paliativne oskrbe 

Paliativna oskrba poteka povsod tam, kjer se nahajajo bolniki s paliativno boleznijo. Večina bolnikov si želi bivati doma, nekateri pa v domačem okolju nimajo dobrih pogojev in potrebujejo domsko varstvo. V primeru kompleksnih telesnih  težav je v določenih primerih potrebna napotitev v bolnišnico.

V domačem okolju za bolnika skrbijo osebni zdravnik in patronažna medicinska sestra ter, glede na izražene potrebe, drugi strokovnjaki. V bolnišnici za bolnika skrbijo lečeči zdravniki in ostalo osebje, po potrebi (za približno 20-odstotkov bolnikov) pa tudi specializirana paliativna enota. Posamezne bolnišnice imajo tudi paliativne oddelke.

Za prehod iz bolnišnice v  domače okolje je organizirana mobilna paliativna enota, ki prevzame bolnika v bolnišnici in ga vodi v domačem okolju.

Hospic oskrba

Hospic oskrba je celostna oskrba v zadnjem obdobju življenja. Za vključitev v tako oskrbo je potrebna ocena preživetja. Praviloma gre za laično pomoč, vendar so v nekaterih okoljih vključene tudi medicinske sestre ali zdravniki.

Pomoč žalujočim

Celostna paliativna oskrba vključuje tudi pomoč žalujočim. Praviloma poteka v okviru specializiranih paliativnih enot, kadar pa gre za podaljšano žalovanje, je možna tudi napotitev v skupine za podaljšano žalovanje.

Izobraževanje za strokovne delavce

Skupaj s strokovnimi združenji si prizadevamo zagotoviti možnosti za neprekinjena izobraževanja iz paliativne oskrbe na vseh nivojih izobraževalnega sistema. V Sloveniji poteka vrsta podiplomskih izobraževanj za strokovne delavce. Krovno izobraževanje organizira Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe, ki izvaja 60–urno podiplomsko šolanje za večpoklicni tim. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije – izvaja 120–urno šolanje za medicinske sestre. Večino izobraževanj s področja duhovne oskrbe izvaja Zavod Sv. Jožefa v Celju.