Skoči do osrednje vsebine

Specializacije zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev

Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo ali visoko izobrazbo ali z univerzitetno izobrazbo se za opravljanje zahtevnejših nalog zdravstvene dejavnosti specializirajo na posameznih ožjih zdravstvenih strokovnih področjih.

Specializacija je posebna oblika strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja, ki je potrebna za opravljanje zahtevnejših nalog na posameznih ožjih strokovnih področjih zdravstvene dejavnosti. Specializacija traja najmanj eno leto in največ štiri leta. Specializacija obsega pridobivanje teoretičnih znanj in praktično usposabljanje v skladu s programom specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom.

Specializacija se lahko odobri zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu, ki je opravil strokovni izpit in potrebno dobo dela v zdravstveni dejavnosti v skladu s programom specializacije.

Zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu z visoko strokovno izobrazbo odobri specializacijo ministrstvo, pristojno za zdravje, na predlog zdravstvenega zavoda oziroma, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca, na njegov predlog.

Zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem z višjo strokovno izobrazbo odobri specializacijo delodajalec, če gre za zasebnega zdravstvenega delavca pa ministrstvo, pristojno za zdravje.

Zdravstvenim delavcem in sodelavcem ne glede na stopnjo izobrazbe, ki niso zaposleni, odobri specializacijo ministrstvo, pristojno za zdravje.

Vrste, programe specializacij in njihovo trajanje ter potrebno dobo opravljenega dela v zdravstveni dejavnosti določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju s pristojnimi strokovnimi združenji ter pristojnimi razširjenimi strokovnimi kolegiji in jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V programu specializacije se določi vsebina in trajanje posameznih delov specializacije, obseg znanja in veščine ter druge zahteve, ki jih mora specializant osvojiti do začetka specializacije.

Specializacija se opravlja v enem ali več zdravstvenih zavodih in pri zasebnih zdravstvenih delavcih, ki jih pooblasti minister.

Specializacija iz klinične psihologije

Specializacija iz klinične logopedije

Specializacija iz laboratorijske medicinske genetike

Specializacijo odobri minister na predlog delodajalca, kjer je specializant zaposlen, če gre za specializanta, ki ni zaposlen, pa na njegov predlog. V odločbi o specializaciji minister določi vrsto specializacije, začetek in glavnega mentorja. Na podlagi odločbe skleneta specializant in delodajalec pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih. Specializant prejme poleg odločbe tudi »List specializanta«, ki vsebuje bistvene podatke o specializantu in poteku specializacije.

Potek specializacije po programu določita glavni mentor in specializant in se vpisuje v »List specializanta«. Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja le dela in naloge, za katere je usposobljen, dela in naloge s specialističnega področja pa le pod nadzorom glavnega ali neposrednega mentorja.

Specializant, ki je opravil program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu. Prijavo na izpit se pošlje ministrstvu in se ji priloži »List specializanta«. Specializantu, ki je opravil izpit, ministrstvo izda potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in podeli naziv specialista ustrezne specialnosti v skladu s programom specializacije.

Postopki

  • Prijava na specializacijo, o kateri odloča minister (priloge):
    • Dokazilo o doseženi izobrazbi
    • Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu
    • Dokazilo o ustrezni dobi dela v zdravstveni dejavnosti (skladno s programom specializacije)

 

  • Prijava na specialistični izpit (priloge):
    • List specializanta

Pravno varstvo

Oblika pravnega varstva: Tožba

Pristojni organ: Upravno sodišče RS

Pristojni organ

Seznam poklicev

  • Specialist klinične psihologije
  • Specialist klinične logopedije
  • Specialist laboratorijske medicinske genetike

Register dovoljenj

Register ni javno dostopen.