Skoči do osrednje vsebine

Upravljanje in ravnanje s kemikalijami

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Kemikalije so vse okoli nas in tudi v nas samih. Prisotne so v vsakem proizvodu, ki ga kupimo, od hrane, oblačil in kozmetike do mobilnih telefonov. Naraščajoča proizvodnja in uporaba kemikalij ter hkrati čedalje višja stopnja vedenja in ozaveščenosti o njihovih negativnih vplivih na zdravje in okolje so spodbudile najširšo mednarodno skupnost k iskanju načinov za čim varnejšo proizvodnjo in uporabo kemikalij ter boljši nadzor nad njimi. Tudi Slovenija je sprejela številne pravne akte, ki naj bi pripomogli k enotnemu urejanju tega področja in hitrejšemu zmanjševanju tveganja.

Preudarno upravljanje s kemikalijami

S preudarnim upravljanjem s kemikalijami želimo preprečiti in, kjer to ni mogoče, kar najbolj zmanjšati njihove škodljive učinke na ljudi in okolje. Preudarno upravljanje vključuje preprečevanje, omejevanje, zmanjševanje in odpravljanje tveganj ves življenjski cikel kemikalij ter sanacijo morebitnih posledic. Zajema vse od proizvodnje, skladiščenja in transporta do uporabe in odlaganja odpadkov.

Za preudarno upravljanje s kemikalijami so nepogrešljivi ustrezna zakonodaja, učinkovit monitoring (spremljanje stanja), dostop do vseh potrebnih podatkov ter ustrezna izobraženost in ozaveščenost odgovornih oseb in širše javnosti. Nujno je poznavanje uporabe alternativnih snovi, dobrih praks in najboljših tehnologij, ki so na voljo. Potrebujemo tudi zanesljivo ocenjevanje tveganja, učinkovit nadzor in vzpostavljene sisteme za ravnanje ob kemijskih nesrečah. Vse to pa zahteva tudi dovoljšne vire.

Slovenska zakonodaja izvira oziroma se navezuje na zahteve in pravila, ki nastajajo na treh mednarodnih ravneh - na ravni EU, na ravni OECD in na najvišji mednarodni ravni (konvencije, mednarodne pogodbe in priporočila, ki jih sprejemajo ZN, IFCS in druga mednarodna telesa oziroma so sprejeti v okviru dvo- ali večstranskih sporazumov med državami). Ti so pogosto ozko usmerjeni in se nanašajo na specifična področja, zato je bil kot povezava in izpopolnitev zahtev mednarodnih pravnih aktov na najširši mednarodni ravni leta 2006 v Dubaju sprejet nov vseobsegajoči krovni mehanizem, imenovan Mednarodna strategija ravnanja s kemikalijami SAICM.

Kaj dela Evropska agencija za kemikalije?

Evropska agencija za kemikalije (ECHA) je gonilna sila med regulatornimi organi pri izvajanju zakonodaje EU o kemikalijah. Podjetjem pomaga pri izpolnjevanju zakonodaje, povečuje varno rabo kemikalij, zagotavlja informacije o njih in obravnava tiste, ki vzbujajo zaskrbljenost. Zbira tudi informacije o kemikalijah, ki jih je dolžna predložiti industrija. Na svojem spletišču objavlja podatke o registriranih kemikalijah ter o njihovi razvrstitvi in označevanju. Podatke o varnosti kemikalij oceni in, na primer, preveri, katere se široko uporabljajo na takšen način, da bi jim bili lahko potrošniki ali delavci izpostavljeni. Z državami članicami in Evropsko komisijo sodeluje pri obvladovanju tveganj zaradi nevarnih kemikalij.

Za varnost so odgovorna tudi podjetja

Poleg organov oblasti so za varnost na področju kemikalij odgovorna podjetja sama. V EU morajo podjetja, ki proizvajajo ali uvažajo kemikalije, zagotoviti, da je uporaba njihovih kemikalij varna. Če jih želijo prodajati v EU, jih morajo najprej registrirati pri ECHA ter zagotoviti informacije o nevarnih lastnostih kemikalij in napotke za njihovo varno uporabo. Potrošnike v dobavni verigi morajo poučiti o nevarnih lastnostih svojih proizvodov in o tem, kako varno ravnati z njimi. Če kemikalije ni mogoče varno uporabljati, lahko organi omejijo ali prepovejo njeno uporabo. To podjetja prisili, da najnevarnejše kemikalije nadomestijo z varnejšimi.

Iskalnik