Rezultati dela ministrstev v mandatu 2022-2026
Cilji mandata:
- krepitev vloge javnih zdravstvenih zavodov
- višja kakovost in varnost izvajanja zdravstvenih storitev
- kadrovska okrepitev javnega zdravstvenega sistema
- administrativne razbremenite, tudi s pomočjo digitalizacije
Dosegli smo:
-
s hitrim ukrepanjem smo naslovili najbolj akutne težave
- spodbujamo večjo dostopnost pacientov do izbranega osebnega zdravnika (skupno število oseb brez izbranega zdravnika se je zmanjšalo za skoraj 11.000 oseb ali približno 7,5 odstotka):
- novi model financiranja ambulant družinske medicine in pediatrije z novimi glavarinskimi količniki
- lestvica, ki posamezne time motivira k optimalnemu opredeljevanju zavarovanih oseb
- boljše financiranje prvih pregledov je ustavilo trend rasti nedopustno čakajočih, v ključnih specialističnih dejavnostih (na kardiologiji, urologiji, ortopediji, infektologiji) pa celo zmanjšal njihovo število
- spodbujamo večjo dostopnost pacientov do izbranega osebnega zdravnika (skupno število oseb brez izbranega zdravnika se je zmanjšalo za skoraj 11.000 oseb ali približno 7,5 odstotka):
-
okrepitev javnega zdravstvenega sistema
- sprejeta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva
- bolj jasna ločitev javnega in zasebnega zdravstva
- vključevanje vseh zdravnikov v javni zdravstveni mreži (tudi koncesionarjev) v neprekinjeno zdravstveno varstvo
- dodatno nagrajevanjih tistih, ki v javnih zavodih delajo več
- odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka
- ukrepi za reševanje pomanjkanja kadra:
- podaljšana možnost nagrajevanja zdravstvenih timov v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja
- omogočen dodatek za specializacijo za specializante družinske in urgentne medicine
- možnost izvedbe dodatnega razpisa specializacij zdravnikov
- povečanje vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah
- lažji dostop na trg dela za tuje zdravstvene delavcev
- leta 2025 je bilo 1500 aktivnih zdravnikov družinske medicine in splošne medicine (vključno s specializanti); leta 2020 jih je bilo 1349. Število splošnih zobozdravnikov se je povečalo za 47, zdravnikov specialistov urgentne medicine za 15, kliničnih psihologov za 83, skoraj za tretjino se je povečalo število specialistov otroške in mladostniške psihiatrije
- najobsežnejša vlaganja v zdravstveno infrastrukturo
- urejamo področje zdravstvene nege in babištva
-
kakovost, varnost in digitalizacija zdravstva
- uvajanje in spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti pacientov ter ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu
- boljše informacije o primerljivosti izvajalcev
- bolj podučene izbire pri odločanju o konkretnih posegih
- digitalizacija zdravstva
- lažje komuniciranje pacientov z zdravstvenim sistemom
- prek portala zVEM dostop do širšega nabora zdravstvenih podatkov
- mogoče bo elektronsko izpolnjevanje obrazcev, vprašalnikov in soglasij; manj digitalno vešči bodo lahko pooblastili tudi bližnje osebe
- digitalizirane storitve, kot je trajna napotnica in e-delovni nalog za fizioterapijo, e-prijava poškodbe pri delu, e-potrdilo o darovanju krvi
- več kot 80 milijonov evrov za razvoj centralnih digitalnih rešitev za celoten zdravstveni sistem
- krepitev nujne medicinske pomoči
- mreža 15 satelitskih urgentnih centrov
- nakup dveh namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč
- urejanje področja paliative (vzpostavljamo mrežo mobilnih paliativnih timov, izobražujemo strokovno in laično javnost in kupujemo potrebno opremo ter avtomobile)
- urejanje področja absentizma (prvič uvedena normativna podlaga za sankcije, kadar oseba zlorablja pravico do bolniške odsotnosti in v času bolniškega dopusta izvaja drugo pridobitno dejavnost)
- postavljen temelj za celostni pristop pri reševanju problema demence
- s sprejetjem Pravilnika o poklicnih boleznih lahko poklicno oboleli delavci končno uveljavljajo svoje pravice
- večja zaščita za najranljivejše, ki jim je bila vzeta poslovna sposobnost
- uvajanje in spremljanje kazalnikov kakovosti in varnosti pacientov ter ustanovitev javne agencije za kakovost v zdravstvu
Cilji mandata:
- zagotoviti dostojno plačilo za opravljeno delo (dvig minimalne plače), kakovostne delovne pogoje in spoštovanje delavskih pravic
- v sodelovanju s socialnimi partnerji vzpostaviti pravičen in vzdržen pokojninski sistem, ki bo zagotovil dostojne pokojnine
- izboljšati sistem socialnega varstva in poenostaviti dodeljevanje pravic
Dosegli smo:
-
pravičen in vzdržen pokojninski sistem
- ohranja 40 let delovne dobe
- dviga odmerni odstotek za izračun pokojnine s 65 na 70 odstotkov do leta 2035
- uvaja zimski dodatek
- zvišuje najnižje invalidske, vdovske in družinske pokojnine
- zagotavlja dolgoročno stabilnost sistema in dostojne pokojnine
-
dostojno življenje
- izboljšan štipendijski sistem - možnost hkratnega prejemanja Zoisove in državne štipendije
- podaljšano in bolj prožno koriščenje starševskega dopusta z vidika delitve med staršema, 60 dni dopusta je za oba starša neprenosljivih
- višje starševsko nadomestilo
- bolj dostopen varstveni dodatek, saj se dohodki in premoženje polnoletnih otrok ne preverjajo več, za podaljšanje pravice pa ni več potrebna nova vloga
- posodobljen sistem izvajanja rejniške dejavnosti
- uzakonitev kadrovskih štipendij na področju socialnega varstva, kar dolgoročno blaži kadrovski primanjkljaj na področju socialnega varstva in že več izvedenih javnih razpisov
- hitra solidarna socialna pomoč za premostitev prve stiske ob poplavah
- pravica do uporabe lastnega jezika pri dostopu do javnih storitev za gluhoslepe
-
dostojno delo
- možnost krajšega delovnega časa za starejše: 80/90/100
- shema skrajšanega delovnega časa za podjetja v težavah
- višja nadomestila za brezposelnost
- uzakonjena pravica do odklopa
- boljša zaščita agencijskih delavcev in predstavnikov delavcev
- pravica do oskrbovalskega dopusta in dodatne pravice za žrtve nasilja v družini
Cilji mandata:
- zagotoviti digitalno usposobljeno prebivalstvo in zmanjšati digitalni razkorak
- poskrbeti za ustrezno in dostopno digitalno infrastrukturo vseh slovenskih gospodinjstev
- zagotoviti visoko stopnjo digitaliziranosti javnih storitev
- spodbujati tehnologije prihodnosti, zlasti krepitev naložb z merljivimi učinki za družbo
- z zakonodajo poskrbeti za ustrezen nivo varnosti ter zasebnosti na internetu
Dosegli smo:
-
večjo digitalno pismenost prebivalstva
- več kot 28 tisoč otrok in mladih ter skoraj 48 tisoč odraslih in starejših se je udeležilo usposabljanj za digitalno opismenjevanje
- v projekt Mobilni heroji se je do sedaj vključilo že skoraj 17 tisoč starejših od 55 let, v projekt za prekvalifikacijo v IKT poklice pa več kot 500 žensk
Informacije o digitalnem opismenjevanju
-
digitalizacijo javnih storitev in s tem ljudem olajšali urejanje upravnih postopkov
- elektronska osebna izkaznica se zdaj lahko uporablja tudi kot nadomestilo za kartico zdravstvenega zavarovanja, z mobilno aplikacijo eOsebna pa smo omogočili tudi potrjevanje identitete na elektronskih portalih
- nadgradili smo obstoječe in uvedli nove digitalne javne storitve na portalu SPOT in eUprava
- vzpostavili smo Digi info točke v vseh regijah, kjer nudimo svetovanje in podporo pri uporabi digitalnih javnih storitev
-
takojšen odziv na hiter razvoj umetne inteligence in njene uporabe, da bo prispevala k razvoju družbe
-
pridobili smo sredstva in zagnali strateški projekt superračunalnika in tovarne umetne inteligence za pospešitev digitalne preobrazbe gospodarstva
-
z Zakonom o izvajanju Akta o UI smo vzpostavili prvi celovit okvir za razvoj, testiranje in uporabo UI ob hkratnem varstvu pravic posameznika
- sprejet je bil Zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev, ki je ključen za vzpostavitev varnega in zaupanja vrednega spletnega okolja in omogoča odstranitev nezakonitih spletnih vsebin
-
vzpostavili smo Kompetenčni center za čipe in polprevodnike (Čip.si), ki bo ključna podpora podjetjem pri dostopu do evropskih platform, razvoju kompetenc ter prenosu tehnologij v prakso
-
z vzpostavitvijo Kompetenčnega centra za umetno inteligenco krepimo podporno okolje za razvoj in uporabo naprednih tehnologij UI
-
Cilji mandata:
- boljša davčna politika: večja varnost davčnih zavezancev, prenova obdavčevanja dohodka od pravnih oseb, pravičen davčni sistem za podjetnike, progresivna obdavčitev premoženja, prenova sistema obdavčitve vozil, sprememba zakona o dohodnini
- uvedba razvojno usmerjene fiskalne politike
- sistem javnih naročil, ki je učinkovit in obvladuje korupcijska tveganja
- učinkovito upravljanje državnega premoženja
Dosegli smo:
-
znižanje davčnega bremena
-
posebna davčna olajšava za mlade spodbuja njihovo zgodnje vključevanje na trg dela, tako imenovani davčni kredit za ključne razvojne mlade kadre, ki se v Slovenijo priselijo iz tujine (velja za slovenske državljane in tujce), pa bo prispeval k privabljanju in zadržanju visoko usposobljenega kadra
-
za izboljšanje položaja zaposlenih je bilo uvedeno obvezno izplačilo neobdavčenega in neoprispevčenega zimskega regresa
-
uvedli smo predizpolnjene obračune DDV, omogočili smo oblikovanje skupin DDV, odpravili smo obveznost izdajanja računov pri prodaji prek avtomatov in razširili uporabo elektronskih plačilnih poti prek sistema eDavki, vključno s plačili z možnostjo Flik in plačilnimi karticami; ti ukrepi prispevajo k večji preglednosti, nižjim administrativnim stroškom in večji prostovoljni izpolnitvi davčnih obveznosti
- stopnja prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti je dosegla rekordnih 97,5 odstotkov; Slovenija se s 4,9-odstotno vrzeljo na področju DDV uvršča na peto mesto med državami članicami EU
-
-
novosti za investitorje
-
Slovenija je prvič izdala obveznice, namenjene prodaji prebivalstvu, s čimer smo razširili možnosti oblik varčevanja in okrepili zanimanje za kapitalski trg
- izdali smo prvo obveznico na tehnologiji razpršenih evidenc
-
-
učinkovito upravljanje državnega premoženja
- nova Strategija upravljanja naložb države predstavlja glavno podlago za aktivno upravljanje državnih naložb
- z novelo Zakona o Slovenskem državnem holdingu smo dodatno okrepili profesionalizacijo upravljanja državnega premoženja
- sprejeli smo strateške usmeritve za delovanje SID banke v obdobju 2025–2029, ki so prvi celoviti dolgoročni razvojni dokument, povezan z delovanjem SID banke
Cilji mandata:
- naložbe v tehnologije prihodnosti, več strateških partnerstev med raziskovalno-inovacijskimi organizacijami in gospodarstvom
- internacionalizacija gospodarstva
- razvoj trajnostnega turizma in ureditev kratkoročnega najema
- šport kot način življenja
- digitalna in zelena preobrazba podjetij
Dosegli smo:
-
stabilizacijo gospodarstva in hiter odziv na krize
- pomoč gospodarstvu ob soočenju z energetsko krizo: namenili 397,7 milijona evrov za subvencioniranje visokih cen energentov
- za odpravo posledic poplav dodelili 142,2 milijona evrov sredstev in oblikovali različne ukrepe za odpravo posledic poplav (različne oblike likvidnostnih sredstev, predplačila in poplačila škode, odlog plačila kreditov)
-
razvojne investicije in internacionalizacijo gospodarstva
- 1,2 milijarde evrov razvojnih sredstev za gospodarstvo v obdobju 2022-2025
- pritegnitev velikih investicijskih projektov – Lek (naložba v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Lendavi), Revoz (memorandum o soglasju za razvoj in proizvodnjo električnih vozil Renault Twingo E-Tech v Novem mestu), sodelovanje pri strateškem partnerstvu v misiji GREMO (misija zelene in digitalne preobrazbe slovenske avtomobilske industrije)
- finančna spodbuda slovenski lesno-predelovalni industriji (zagon investicijskega cikla v vrednosti skoraj 100 milijonov evrov)
- z novelo Zakona o spodbujanju investicij poenostavljeni postopki dodeljevanja investicijskih spodbud
- Zakon o udeležbi delavcev pri dobičku ureja pravico zaposlenih do deleža pri dobičku in s tem spodbuja vključevanje delavcev v uspeh podjetij ter prinaša preglednejšo razdelitev sredstev
- novi Zakon o gostinstvu prvič ureja področje kratkoročnega oddajanja stanovanj
- novi Zakon o Kobilarni Lipica z novim modelom enovitega in kakovostnejšega upravljanja omogoča pogoje za še večjo dobrobit reje lipicancev ter hkrati nadaljnji razvoj kobilarne in učinkovitejše trženje storitev in produktov
- Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije - odpira vrata do številnih novih programov te mednarodne organizacije
-
razvoj športa
- več sredstev za izvajanje športnih programov
- z zakonom podaljšano obdobje, v katerem bodo zagotovljena sredstva za investicije v športno infrastrukturo in 68 milijonov evrov, namenjenih za več kot 300 investicij v športno infrastrukturo v letih od 2023 do 2025
Cilji mandata:
- elektrifikacija prometa
- bistveno povečati vlaganja v železniško infrastrukturo
- učinkovit cestni promet (dokončali bomo tretjo razvojno os)
- širitev alternativnih oblik mobilnosti
- spodbujati vzpostavitev letalskih povezav s ključnimi destinacijami in okrepiti logistično vlogo slovenskih letališč
Dosegli smo:
-
povečana vlaganja v železniško infrastrukturo
- za železniško infrastrukturo namenjenih rekordnih 3,6 milijarde evrov
- nadgrajenih 92,4 kilometra tirov v letih 2022-2025
- Železniška postaja Potniški center Ljubljana bo končana do konca leta 2026
- zaključek ključnih del projekta drugi tir Divača-Koper in začetek aktivnosti za gradnjo vzporednega tira
-
razvoj cestnega prometa
- rekordne investicije v cestno infrastrukturo (3,4 milijarde evrov) in državne ceste (1,9 milijarde evrov)
- začetek gradnje tretje razvojne osi na celotnem odseku Velenje-Slovenj Gradec
- zaključek gradnje druge cevi cestnega predora Karavanke (cev bo predana v promet sredi marca 2026)
- preureditev odstavnega pasu v tretji prometni pas na štajerskem kraku avtoceste od Domžal do Ljubljane (v obeh smereh) in na primorskem kraku avtoceste od Ljubljane do Vrhnike
- rekordne investicije v cestno infrastrukturo (3,4 milijarde evrov) in državne ceste (1,9 milijarde evrov)
-
boljšo mednarodno povezanost
- s spodbudami za vzpostavitev letalskih povezav smo dosegli boljšo letalsko povezljivost
- v koprskem tovornem pristanišču sta bila zgrajena potniški terminal in sodobni kamionski terminal, podaljšan je bil severni del pomola
Cilji mandata:
- demokratizirati volilni sistem
- krepiti neposredno odločanje ljudi in integriteto politikov in nosilcev javnih funkcij
- krepiti lokalno demokracijo in participacijo
- opolnomočiti družbo v sodelovanju s civilno družbo
- decentralizirati državne institucije
- socialni dialog z javnimi uslužbenci
Dosegli smo:
-
prenovo javnega sektorja in upravnih postopkov
- celovito smo prenovili plačni sistem v javnem sektorju in odpravili nesorazmerja v osnovnih plačah ter uvedli varovalke, da noben zaposleni ne bo uvrščen pod minimalno plačo
- za večjo učinkovitost, strokovnost in neodvisnost javnih uslužbencev smo prenovili uslužbensko zakonodajo, za večjo učinkovitost in izboljšanje kakovosti dela zaposlenih pa smo uvedli nov kompetenčni model
- z novim Zakonom o funkcionarjih smo vzpostavili sodoben, enoten in pregleden sistem urejanja položaja, pravic in obveznosti funkcionarjev
- uresničena odločba Ustavnega sodišča, ki je skupaj z ukrepi prenovljenega plačnega sistema znatno zvišala plače sodnikov
- upravni organi bodo lahko učinkoviteje in hitreje vodili upravne postopke, kar med drugim pomeni hitrejšo pot od začetka postopka do izdaje odločbe
- z novelo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi smo hkrati implementirali ustavni zakon in odločbo Ustavnega sodišča ter nadgradili postopek digitalizacije zbiranja podpore za razpis referenduma
-
višje financiranje občin
- sistemske spremembe na področju financiranja občin za krepitev finančne avtonomije občin
- vsako leto mandata je bil z občinami dosežen dogovor o zvišanju povprečnine
-
okrepitev prostovoljstva in vloge nevladnih organizacij
- sprejeli smo dve ločeni strategiji: za razvoj prostovoljstva in za razvoj nevladnih organizacij do leta 2030
- nevladnim organizacijam smo za programe in projekte dodelili sredstva v skupni vrednosti 46 milijonov evrov
Cilji mandata:
- bolje gospodariti z gozdovi
- bolj trajnostno kmetovati in bolje zaščititi živali
- spodbujati trajnostno kmetijstvo, pospešeno prilagajanje učinkom podnebnih sprememb in krepiti kratke (zelenih) dobavne verige
Dosegli smo:
-
višje standarde dobrobiti živali
- anestezija pri kastraciji pujskov
- čipiranje mačk
- prepoved baterijske reje kokoši
- dokončna uveljavitev prepovedi psov na verigah in kletk za pse v stanovanjih
- ureditev financiranja zavetišč za zapuščene živali in ustanovitev zavetišča za kopitarje
- prepoved prodaje in uporabe nedovoljenih pasti za lov divjadi
-
trajnostne oblike kmetovanja
- spremembe Strateškega načrta Skupne kmetijske politike za zmanjšanje birokratskih ovir, večji delež sofinanciranja pri malih kmetijah in naložbenih ukrepih ter lažje izvajanje kmetijskih dejavnosti na območju Natura 2000
- ureditev gozdnih prometnic, ureditev protipožarne infrastrukture, nakup mehanizacije opreme za sečnjo in spravilo lesa, naložbe v predindustrijsko predelavo lesa
- digitalizacija:
- posodobljen Agrometeorološki portal Slovenije
- prenovljen Portal prognostičnih obvestil omogoča sodoben vpogled do priporočil o varstvu pred boleznimi in škodljivci ter nasvetov o uporabi fitofarmacevtskih sredstev
- aplikacija Moja eKmetija nosilcem kmetijskih gospodarstev omogoča pogled v lastne podatke kmetijskih gospodarstev in preglednejši dostop do aplikacij ter registrov in evidenc v digitalni obliki, ki so povezane s kmetijstvom
- hitra pomoč po poplavah, neurjih, pozebi in plazovih
- omogočeno trajno zavarovanje kmetijskih zemljišč pred pozidavo
- poenostavitev postopkov za gradnjo rastlinjakov in namakalnih sistemov
-
stabilno samooskrbo in preglednejši prehranski sistem
- boljša informiranost potrošnikov
- spremljanje podatkov o cenah, količinah in poreklu v verigi preskrbe s hrano
- stabilnost samooskrbe s hrano
- večja transparentnost glede kakovosti hrane v obratih javne prehrane
- povečanje porabe lokalne hrane v javnih zavodih
- izboljšan sistem obveščanja o neskladnih in nevarnih živilih
Cilji mandata:
- skladen in enakomeren regionalni razvoj
- revitalizacija podeželskih naselij
- uporaba sredstev EU kot razvojnega kapitala
- robusten sistem javnega financiranja razvojnih projektov
Dosegli smo:
-
regionalni razvoj
- z Novelo zakona o skladnem regionalnem razvoju in osnutkom Strategije regionalnega razvoja 2026–2050 smo dali večji pomen krepitvi in opolnomočenju regij
- z Zakonom o prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije smo omogočili zapiranje rudnika Velenje in hkrati zagotovili vire za gospodarsko, energetsko, okoljsko in socialno prestrukturiranje regije
- z Novelo zakona o skladnem regionalnem razvoju in osnutkom Strategije regionalnega razvoja 2026–2050 smo dali večji pomen krepitvi in opolnomočenju regij
-
uspešno koriščenje evropskih sredstev
- iz Solidarnostnega sklada EU smo po poplavah 2023 prejeli 428,4 milijonov evrov nepovratnih sredstev
- konec leta 2023 je Slovenija končala izvajanje programa evropske kohezijske politike 2014−2020 in kot ena najbolj uspešnih držav članic EU izkoristila vsa razpoložljiva nepovratna kohezijska sredstva tega programskega obdobja
- z dvema spremembama programa za izvajanje evropske kohezijske politike smo pospešili koriščenje nepovratnih kohezijskih sredstev in se usmerili v področja z največjim razvojnim učinkom (vlaganja v razvojno usmerjena podjetja, v dostopna javna najemna stanovanja, v zdravstveno infrastrukturo)
Cilji mandata:
- izboljšani pogoji dela, delovanja v kulturnem sektorju za samostojne kulturne delavce, javne zavode in nevladne organizacije
- posodobitev in prilagoditev medijske zakonodaje digitalni dobi, finančna pomoč medijem, krepitev neodvisnosti in stabilnosti javnih medijev, krepitev medijskega pluralizma in javnega interesa
- izboljšana infrastruktura, decentralizacija
- promocija Slovenije v mednarodnem okolju
Dosegli smo:
-
okrepljeno svobodo in pluralnost medijev
- sprejetje novega Zakona o medijih
- s sprejetjem novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija smo okrepili finančno in sistemsko stabilnost javnega medijskega servisa, zakon ureja tudi trajnostno financiranje glasbene produkcije in programov za narodne manjšine
- nov Zakon o Slovenski tiskovni agenciji
- sprejetje novele Zakona o javni rabi slovenščine bo pripomoglo k enakovredni zastopanosti slovenščine v digitalnem okolju - prve poslovenitve operacijskih sistemov
-
boljše pogoje za delovanje v kulturi
- sprejetje novele Zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi, ki med drugim prinaša izboljšanje položaja samostojnih delavcev v kulturi
- povečanje sredstev za javne pozive in razpise za samostojne delavce v kulturi, nevladne organizacije in javne zavode
- sprejetje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, katere osnovno vodilo je jasna vizija kulture kot središčne politike solidarne in trajnostne družbe
- sprejetje Nacionalne strategije za muzeje in galerije za obdobje 2024–2028 ter Razvojne strategije za sodobni ples 2024–2028 - odpirata in odgovarjata na ključne izzive, vizijo, poslanstvo in smernice razvoja ter vpenjanje obeh področij v širši družbeni okvir
- za več kot 60 odstotkov višja sredstva za slovenski film in s tem okrepljena filmska produkcija ter posodobljena ključna filmska infrastruktura
- uspešna izvedba EPK GO!2025
- spodbujanje kroženja kulturnih vsebin in njihove dostopnosti po celotni Sloveniji
-
obnovo kulturne infrastrukture in dediščine
- v teku je največji investicijski ciklus obnove kulturne infrastrukture in dediščine v zgodovini Slovenije, zaključenih ali v teku je več kot 60 investicij vrednih 110 milijonov evrov (projekti se financirajo iz sredstev integralnega proračuna in različnih mehanizmov, kot so Načrt za okrevanje in odpornost, Natura 2000, Program kohezijske politike 2021–2027)
Cilji mandata:
- boljše varovanje narave
- dokončno uveljaviti ustavno pravico do čiste pitne vode
- skrbno upravljanje voda
- posodobitev Strategije prostorskega razvoja Slovenije
Dosegli smo:
-
boljše varovanje narave in učinkovito odpravljanje posledic naravnih nesreč
- krepitev upravljanja zavarovanih območij in nova območja (ustanovitev Regijskega parka Pohorje)
- uveljavitev novele Zakona o ohranjanju narave, ki izboljšuje upravljanje naravnih vrednot, interventno ukrepanje ob neposrednem ogrožanju velikih zveri, omejevanje invazivnih tujerodnih vrst, izvajanje prepovedi in omejevanje vožnje v naravi in nadzor
- po požaru na Krasu je bil požar v naravnem okolju z zakonom uvrščen med naravne nesreče, za katere sta za odpravo posledic omogočena uporaba proračunskih sredstev in prihodnje financiranje
- po poplavah v avgustu 2023 smo omogočili izplačila predplačil najbolj prizadetim občinam
- z Zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje Slovenija uresničuje zaveze iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki predvideva opustitev rabe premoga najpozneje do leta 2033
-
manjšo poplavno ogroženost in uveljavitev pravice do pitne vode
- nova poplavna uredba za strožje umeščanje objektov in manj poplavnih tveganj
- za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda se je leta 2024 namenil večji obseg sredstev kot kadar koli prej.
- z zakonom o pitni vodi in odpadnih vodah smo normativno jasno in celovito uredili to pomembno področje
-
hitrejše, bolj predvidljive in digitalno podprte postopke urejanja prostora in gradnje
- s spremembami Zakona o urejanju prostora in Gradbenega zakona smo postavili jasnejša pravila, krajše postopke in večji nadzor nad posegi v prostor
- sprejeli smo Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 in 10-letni načrt za njeno izvajanje
- z uvedbo prostorskega informacijskega sistema smo celovito digitalno preobrazili prostor
Cilji mandata:
- ničelna toleranca do korupcije in učinkovit pregon kriminala
- ureditev migracij: jasna migracijska politika, celovita integracija
- odstranitev ograje na meji
Dosegli smo:
-
učinkovit pregon kriminala
-
sprejeli smo Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete 2024-2028, ki predstavlja temeljno vodilo za oblikovanje nacionalne varnostne politike in obravnava ključna področja preprečevanja nasilja, sovražni govor, gospodarsko kriminaliteto, področje javnega zdravja, informacijsko varnost in kibernetsko kriminaliteto, radikalizacijo, ekstremno nasilje in terorizem ter organizirano kriminaliteto
- prenovili smo Zakon o varstvu javnega reda in miru
-
po številnih nasilnih incidentih na športnih prireditvah in tekmah smo pripravili novelo Zakona o nalogah in pooblastilih Policije
- po tragičnih napadih na šolah v naši bližini (Beograd, Praga, Zagreb) sta bila podpisana protokola obveščanja in ukrepanja v primeru grožnje v vzgojno-izobraževalnih zavodih in za visokošolske zavode
-
-
boljše upravljanje migracij
-
sprejeti sta bili dve strategiji na področju tujcev: strategija vključevanja in strategija priseljevanja
-
z novelo Zakona o tujcih smo omogočili hitrejše vodenje postopkov izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja
-
-
odstranitev več kot 100 km ograje na meji
- odstranjevanje panelne ograje ob meji z Republiko Hrvaško uspešno napreduje: odstranjenih je bilo skoraj 116 km panelne ograje, od tega skoraj 28 km rezilne žice
Cilji mandata:
- posodobiti koncept obrambne politike in ga uskladiti z zunanjepolitično strategijo
- popraviti zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026 ter opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme
- ohraniti profesionalno Slovensko vojsko in jo modernizirati, pristojnost za napotitve pripadnikov pa prenesti na Državni zbor
- bolje organizirati in financirati gasilstvo ter civilno zaščito
Dosegli smo:
-
prenovo obrambnega sistema
- spremenjen Zakon o službi v Slovenski vojski vzpostavlja sodoben in usklajen okvir za razvoj, posodobitev in delovanje celotnega obrambnega sistema
- zagotovljen stabilen finančni okvir za razvoj obrambnega sistema:
- cilj dva odstotka BDP za obrambo smo dosegli že do konca leta 2025
- izdatki so usmerjeni v posodobitev, opremljanje, razvoj in kadre Slovenske vojske s poudarkom na dolgoročni odpornosti in odpornosti države
- krepitev obrambne industrije
- ustanovljen je bil državni obrambni holding Družba za obrambo, varnost in odpornost Slovenije (DOVOS)
- v zadnjih štirih letih je bilo za raziskave, razvoj in inovacije v obrambnem sektorju namenjenih skoraj 54 milijonov evrov
- ustanovljen je bil državni obrambni holding Družba za obrambo, varnost in odpornost Slovenije (DOVOS)
-
modernizacijo in kadrovsko okrepitev
- 20 odstotkov obrambnega proračuna letno za investicije v glavno opremo Slovenske vojske
- obrnjen negativen trend zaposlovanja v Slovenski vojski:
- prvič po letu 2010 po več kot 300 novih zaposlitev v enem letu v stalno sestavo
- povečalo se je število pogodbenih rezervistov
- konec leta 2025 se je skupni obseg Slovenske vojske povečal za 260 pripadnic in pripadnikov
- uspešen štipendijski program:
- 776 aktivnih štipendistov na srednješolskem in visokošolskem izobraževanju
- iz kvote štipendistov bomo vsako leto zaposlili približno 100 novih pripadnikov Slovenske vojske
- na vojaških taborih vsako leto sodeluje več kot 1000 dijakov in študentov
-
okrepitev sistema zaščite, reševanja in pomoči
- lastne letalske zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka:
- nakup štirih letal air tractor in posebnega gasilnega modula za vojaški transportni letali Spartan
- ustanovljena posebna enota za podporo gašenju iz zraka
- nakup 40 tovornih vozil in večnamenskih zabojnikov z opremo, prilagojeno posameznim vrstam naravnih in drugih nesreč
- znižana stopnja DDV za gasilsko opremo z 22 na pet odstotkov
- sredstva za delovanje sistema zaščite in reševanja zvišana vsako leto za deset odstotkov
- lastne letalske zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka:
Cilji mandata:
- bistveno povečati rabo obnovljivih virov energije
- znižati stroške energije za ljudi ter gospodarstvo
- zmanjšati vlogo zemeljskega plina
- preobraziti rabo fosilnih goriv v prometu in bolj dostopen, uporaben in zelen javni potniški promet z več potniki
- sprejeti podnebni zakon
Dosegli smo:
-
energetski prehod in varnost oskrbe
- največji naložbeni cikel za energijski prehod doslej
- skupaj razdeljenih več kot 881 milijonov evrov spodbud
- prvi akcijski načrt proti energetski revščini (55 milijonov evrov)
- zajezitev cen energentov za gospodinjstva, poslovne odjemalce in ranljive javne službe v energetski krizi, cene elektrike za gospodinjstva tudi po krizi med najnižjimi v EU
- povračilo stroškov velikim podjetjem zaradi nestabilnih energetskih trgov ter ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti energetsko intenzivne industrije
- zagotovili smo zanesljivo preskrbo s plinom in stabilnost elektroenergetskega sistema
- največji naložbeni cikel za energijski prehod doslej
-
prenovo javnega potniškega prometa in trajnostni promet
- z novo koncesijsko ureditvijo javnega potniškega prometa smo njegovo dostopnost povečali za 20 odstotkov
- število potnikov se je med letoma 2023 in 2025 povečalo za 3,2 milijona oziroma za 15 odstotkov
- več avtobusnih linij v času konic, več povezav z odročnimi in manjšimi kraji ter več povezav s turistično bolj priljubljenimi destinacijam
- uvedena enotna vozovnica Slovenija in razširjene subvencionirane vozovnice za študente in dijake
- rekordne naložbe v javni vozni park (88 milijonov evrov v letih 2023-25 za razogličenje javnega potniškega prometa, 181 milijonov evrov za železniški promet)
- uvedba prevozov na klic za gibalno ovirane
-
krepitev podnebne politike
- sprejet prvi sistemski zakon na področju boja proti podnebnim spremembam krepi strateško avtonomijo in zmanjšuje uvozno odvisnost od fosilnih goriv
- sprejet Nacionalni energetski in podnebni načrt 2030 z ambicioznimi zavezami na področju učinkovite rabe, obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov
- sanacija starih okoljskih bremen na ključnih lokacijah (Suhadole, Bukovžlak, Rakovnik), odstranitev odpadkov v Skakovcih, Cankova, zamenjava zemljine v vrtcih Celje, začetek sanacije Celjske kotline in Mežiške doline
Cilji mandata:
- krepiti neodvisnost sodstva in dvigniti njegovo učinkovitost
- odprava zaostankov in enostavnejše odločanje v upravnih sporih
- hitrejše odločanje ter prenehanje izigravanja pravne države
- odprava represivnih ukrepov
- konec razpolaganja z nezakonitim premoženjem
- učinkovit pregon kriminala
Dosegli smo:
-
učinkovitejše in pravičnejše pravosodstvo
- reforma pravosodja:
- prenova sodniške zakonodaje za boljše delovanje sodišč, jasnejša organizacija in večja odgovornost vodstva (predsednikov) sodišč
- večja pravna varnost in boljše varstvo pravic strank
- hitrejše reševanje zadev
- bolj enotna sodna praksa in večja transparentnost sodnih odločitev
- odločanje sodnika posameznika za odpravo zaostankov in preprostejše odločanje v upravnih sporih
- nadaljevanje digitalizacije pravosodja:
- pošiljanje elektronskih dokumentov (elektronski spisi, elektronsko vlaganje vlog, varno elektronsko vročanje)
- informatizacija in elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih (omogočeno elektronsko poslovanje tudi v zapuščinskih postopkih, postopkih za ureditev družinskih razmerij in nekaterih postopkih za ureditev osebnih stanj)
- elektronsko opravljanje pravniškega državnega izpita
- posodobitve zakonodaje za učinkovito preiskovanje in pregon najhujših kaznivih dejanj
- omogočili smo učinkovitejše finančne preiskave in odvzem premoženja tudi zunaj kazenskega postopka, okrepili vlogo specializiranega tožilstva
- poenostavitev in pospešitev insolvenčnih postopkov
- reforma pravosodja:
-
odpravo represivnih ukrepov prejšnje vlade
- opustitev vseh prekrškovnih in kazenskih postopkov, ki so bili sproženi proti posameznikom in posameznicam zaradi kršitev ukrepa za preprečevanje širjenja Covid-19
- povračilo glob iz neustavnih odlokov prejšnje vlade
-
krepitev integritete, človekovih pravic in zaščite ranljivih
- zaščita prijaviteljev (žvižgačev) v delovnem okolju pred povračilnimi ukrepi (varni kanali za prijavo)
- obravnava otrok, žrtev kaznivih dejanj, v otrokom prijaznem okolju (vzpostavljena Hiša za otroke)
- okrepljeno varstvo osebnih podatkov
- strožje sankcioniranje kaznivih dejanj, storjenih iz sovraštva ali zaradi osebnih okoliščin žrtve
- zaščita pred strateškimi tožbami zoper javno udejstvovanje
- hitrejša obravnava mladoletnikov, zgodnja izdelava individualne ocene mladoletnika, širši nabor ukrepov in sankcij ter ustanovitev centra za mladoletnike
- posodobitev zakona o prekrških (zahteva za sodno varstvo ni omejena le na določene primere)
Cilji mandata:
- vzpostaviti dolgotrajno oskrbo po meri ljudi
- zagnati stanovanjsko politiko ter gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, predvsem za mlade, družine in ranljive skupine,
- spodbuditi sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij
Dosegli smo:
-
dolgotrajno oskrbo
- nov sistemski zakon, ki celovito opredeljuje pravice, izvajanje storitev in financiranje dolgotrajne oskrbe
- nižji zneski položnic za stanovalce v domovih za starejše v sistemu dolgotrajne oskrbe
-
nov zagon stanovanjske politike
- prenova Stanovanjskega zakona in sprejet zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj
- vzpostavljen trajen, obsežen javni vir financiranja: do 1 milijarde evrov v 10 letih (100 milijonov evrov na leto) za izgradnjo oziroma obnovo približno 20 tisoč javnih najemnih stanovanj
- prožnejše dodeljevanje javnih najemnih stanovanj za občine in sklade (večja dostopnost)
- subvencije za ranljive skupine prevzema država (in s tem razbremenjuje občine)
- odpravlja neskladje z ustavo pri najemnih razmerjih v denacionaliziranih stanovanjih, s čimer ohranja varno in dostopno bivanje najemnikov
- povečanje namenskega premoženja in kapitala Stanovanjskega sklada Republike Slovenije - za sofinanciranje zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in bivalnih enot ter za gradnjo javnih najemnih stanovanj
- prenova Stanovanjskega zakona in sprejet zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj
-
vzpostavitev modela solastništva zaposlenih / več ekonomske demokracije
- z Zakonom o lastniški zadrugi delavcev smo zagotovili pravni okvir za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in širokega modela solastništva zaposlenih (da imajo zaposleni lastniški delež v podjetju, v katerem delajo)
- uvedli smo obliko posrednega lastništva zaposlenih prek instituta lastniške zadruge delavcev - njej izključni namen je pridobivanje, upravljanje in razpolaganje s kapitalsko naložbo v matični družbi ter zagotavljanje pravic njenim članom, ki izhajajo iz kapitalske naložbe lastniške zadruge v matični družbi
Cilji mandata:
- s celovito prenovo zakonodaje ustrezno organizirati visoko šolstvo in znanost
- do leta 2026 povečati delež javnih sredstev za visoko šolstvo na vsaj 1,5 odstotka BDP
- izboljšati bivanjske pogoje študentk in študentov
- omogočiti in spodbujati prihod tujih študentov, študentk, predavateljic in predavateljev ter vrnitev slovenskih znanstvenic in znanstvenikov iz tujine
- reorganizirati Javno agencijo za raziskovanje in razvoj Republike Slovenije
- doseči več sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom.
Dosegli smo:
-
boljšo organiziranost in financiranje visokega šolstva
- nov zakon o visokem šolstvu, ki med drugim prinaša:
- postopen dvig sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka BDP do leta 2035
- pravico do enega brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji
- uvedbo mikrodokazil: krajša usposabljanja in izobraževanja za hitrejši odziv na trg dela
- vlaganja v visokošolsko infrastrukturo
- začetek postopkov za ustanovitev nove javne univerze v Novem mestu in preoblikovanje Univerze v Novi Gorici v javno univerzo
- nov zakon o visokem šolstvu, ki med drugim prinaša:
-
napredek na področju znanosti, raziskav in inovacij
- s spremembo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovljeno financiranje iz državnega proračuna in postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP
- sredstva, namenjena področju znanosti, raziskav in inovacij, smo že zdaj podvojili (s 354 milijonov evrov na 700 milijonov evrov v letu 2026)
- sprejeta Strategija razvoja kvantnih tehnologij v Sloveniji do leta 2035, ki zagotavlja lažje spopadanje z izzivi in priložnostmi razvoja kvantnih tehnologij, ki bodo v prihodnjem desetletju vplivale na znanost, gospodarstvo, varnost in tehnološko suverenost Slovenije ter Evropske unije
- Slovenija je postala polnopravna članica CERN-a,
- 10. november - dan znanosti je nov državni praznik
- začela se je gradnja največjega podatkovnega centra v Sloveniji, v katerem bo nameščen tudi superračunalnik za tovarno umetne inteligence
- s spremembo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti zagotovljeno financiranje iz državnega proračuna in postopen dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije na 1,25 odstotka BDP
-
izboljšano bivanje študentov
- dvig subvencij za študentsko bivanje v javnih in zasebnih študentskih domovih
- prenove študentskih domov v Ljubljani in Mariboru, 119 novih študentskih postelj na obali
Cilji mandata:
- posodobiti sistem vzgoje in izobraževanja
- zagotoviti brezplačno, zdravo in lokalno šolsko prehrano
- okrepiti telesno dejavnost in bralno kulturo otrok
- posodobiti infrastrukturo vzgojno-izobraževalnih institucij in izboljšati pogoje za pedagoško delo
- zagotoviti ustrezno kadrovsko strukturo zaposlenih
Dosegli smo:
-
bolj dostopno predšolsko vzgojo
- okrepljena mreža javnih vrtcev in ohranitev pestrosti izbire alternativnih pedagoških pristopov
- večja fleksibilnost pri oblikovanju oddelkov v vrtcih pri izvajanju prilagojenega programa in oblikovanje novih delovnih mest v vrtcih za obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami (vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, vzgojitelj za komunikacijo z gluhoslepimi, vzgojitelj v prilagojenem programu, spremljevalec na oddelek)
-
posodobitev osnovnega in srednjega šolstva
- intenzivna prenova učnih načrtov: prilagajanje sodobnim izzivom, kot so digitalna pismenost, trajnostni razvoj in zelene tehnologije
- najobsežnejša posodobitev Zakona o osnovni šoli po uvedbi devetletke, ki:
- uvaja razširjeni program - kot komplementarni del obveznega programa in z namenom učenkam in učencem omogočiti doseganje tudi lastnih, specifičnih ciljev, ki jih zgolj v obveznem programu ne morejo udejanjati v celoti
- jasneje opredeljuje vzgojno delovanje osnovne šole, s poudarkom na zagotavljanju varnega in spodbudnega okolja,
- prinaša boljše izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, med drugim tudi bolj prilagojeno izobraževanje za gluhoslepe otroke,
- ustrezneje ureja status učencev, ki se izobražujejo na domu,
- omogoča lažjo integracijo otrok priseljencev, katerih materni jezik ni slovenščina,
- uvaja nove vsebine: obvezni predmet Informatika in digitalne tehnologije, dodatne ure gibanja na teden za učence prve triade in dijake, sklop aktivno državljanstvo v srednjih šolah
- posodobljen Zakon o maturi izenačuje možnosti za nadaljevanje študija za kandidate poklicne in splošne mature
- ob omejitvi vpisa v srednješolske programe se kandidati razvrščajo tudi na podlagi dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja
- Zakon o potrjevanju učnih gradiv zagotavlja večjo kakovost in zmanjševanje razlik v stroških med šolami; platforma e-Torba omogoča učencem in dijakom brezplačen dostop do elektronskih učbenikov in učnih gradiv; zagotovljenih je za 20 odstotkov več sredstev za šolske učbeniške sklade
- posodobljene smernice šolske prehrane za zagotovitev zdrave in uravnotežene prehrane
- krepitev izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja
-
več vlaganj v kadre in infrastrukturo
- spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja določajo sredstva za razvoj in investicije v izobraževanje, vezana na BDP – cilj je 0,5 odstotka BDP, sredstva bodo od leta 2027 vsako leto postopno naraščala
- večje število razpisanih štipendij za deficitarne pedagoške poklice - kar 337 štipendistk in štipendistov v študijskem letu 2024/2025
- prenovljen sistem napredovanj za strokovne delavce
- več sredstev in usposabljanj za delavce v vzgoji in izobraževanju, na primer za digitalno usposabljanje (Digitrajni učitelj)
- možnost zaposlitve mladih učiteljev brez strokovnega izpita za določen čas (do dveh let) - do izpolnitve zaposlitvenih pogojev
- 160 milijonov evrov za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole v obdobju 2026-2029, kar je 45 milijonov evrov več kot v obdobju 2021-2024
- 67 milijonov evrov za študijsko pomoč ter investicije v srednje šole in dijaške domove v letu 2025
Cilji mandata:
- voditi učinkovito gospodarsko, kulturno in znanstveno diplomacijo
- zgraditi bolj prepoznaven vpliv Slovenije v naši neposredni okolici
- aktivno članstvo v EU
- zagovarjati učinkovit multilateralni sistem in krepiti aktivnosti v OZN
- zagotavljati usmerjeno mednarodno pomoč ter nuditi humanitarno pomoč
Dosegli smo:
-
zunanjo politiko v službi interesov Slovenije
- razširili smo globalni domet zunanje politike
- od prevladujočega fokusa na Zahodnem Balkanu v preteklosti k aktivni prisotnosti na vseh kontinentih in nadgrajevanju dialoga s strateškimi partnericami (ZDA, Kitajska, Indija, Brazilija) - razširili smo diplomatsko-konzularno mrežo (Afrika, Azija)
- preko organizacije obiskov poslovnih delegacij v tujino skrbimo za interese slovenskega gospodarstva na tujih tržiščih
- razširili smo globalni domet zunanje politike
-
okrepitev vloge Slovenije pri širitvi EU
- v EU je Slovenija ponovno prepoznana kot del “jedra” in motor širitve
- smo med najodločnejšimi podpornicami širitve EU v regijo Zahodnega Balkana
- imeli smo vodilno vlogo pri podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU za Bosno in Hercegovino
- skupaj z Nemčijo smo predstavili skupni dokument o učinkovitejšem širitvenem procesu s predlogom uporabe kvalificirane večine pri nekaterih vprašanjih širitvenega procesa
-
visoko podporo za nestalno članstvo v Varnostnem svetu OZN in aktivno delovanje v tej mednarodni organizaciji
- v dveh letih članstva v Varnostnem svetu OZN smo sodelovali pri reševanju najbolj perečih vprašanj mednarodnega miru in varnosti
- priznali smo Palestino kot neodvisno in suvereno državo ter okrepili humanitarno pomoč za palestinsko prebivalstvo
- z izvolitvijo Slovenije za članico Sveta OZN za človekove pravice v obdobju 2026-2028 smo dobili možnost nadaljevati s prizadevanji za spoštovanje človekovih pravic in zaščito civilnega prebivalstva
Cilji mandata:
- krepitev podpore Slovencem v zamejstvu in po svetu
- povečanje in stabilizacija finančnih sredstev
- razvoj gospodarskih in regionalnih pobud
Dosegli smo:
-
podpora Slovencem v zamejstvu in po svetu
- okrepili smo čezmejne stike ter skrb, zaščito in pomoč za Slovence v zamejstvu in po svetu
- vzpostavili smo Informacijsko točko za vračanje, ki nudi svetovanje pri postopki vračanja v našo državo (s tem vzpodbuja kroženje talentov in vračanje Slovencev izven meja Republike Slovenije)
-
financiranje
- v sodelovanju z različnimi resorji in s pomočjo EU sredstev smo zagotovili dodatne vire za projekte Slovencev v zamejstvu in po svetu
- vzpostavili smo stalni (finančni) sklad za podporo učenju slovenskega jezika na Hrvaške
-
podpora gospodarstvu
- vzpostavili smo mrežo na področju gospodarstva in za zagon razvojne pomoči za Porabje zagotovili sredstva v višini 2,1 milijona evrov
- zagotovili smo posebna sredstva namenjena slovenskim podjetnikom in gospodarstvenikom zunaj meja